Izhodišče za razpravo o makroekonomskih neravnovesjih bo poročilo z začetka marca, v katerem je Evropska komisija ugotovila presežna neravnovesja v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Slovenija je namreč edina članica EU-ja, ki je marca iz Bruslja že drugič dobila oceno, da se srečuje s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji.

Ta po presoji komisije zahtevajo odločnejše reforme in poseben nadzor, zato je Slovenijo s priporočilom opozorila, da mora okrepiti ukrepanje za odpravo presežnega primanjkljaja. Komisija je v poročilu kot glavne vire neravnovesij izpostavila izgubljanje stroškovne konkurenčnosti, preveliko zadolženost podjetij, rast javnega dolga in šibko upravljanje podjetij.

Bruselj skrbi nestabilnost
Ministri bodo dobili na mizo tudi svežo gospodarsko napoved, ki jo bo komisija predstavila v ponedeljek dopoldne, torej nove podatke o rasti BDP-ja, javnih financah, brezposelnosti in inflaciji, pa tudi o slovenskem primanjkljaju. Pričakovati je podobno sliko kot ob februarski gospodarski napovedi, pravijo viri v Bruslju.

Februarja je komisija izboljšala novembrsko napoved za Slovenijo, a primanjkljaj je še previsok. Napovedala je, da bo imela Slovenija letos 0,1-odstotni padec BDP-ja in 3,9-odstotni proračunski primanjkljaj, v letu 2015 pa 1,3-odstotno rast in 3,3-odstotni primanjkljaj, čeprav bi morala Slovenija to številko doseči že letos, prihodnje leto pa bi moral primanjkljaj znašati 2,5 odstotka BDP-ja.

Neuradno je sicer slišati, da politično stanje v Sloveniji nikakor ni vir zadovoljstva v Bruslju ter da so nekateri tudi že naveličani stalnih menjav in valjenja krivde sem in tja. Poleg tega v Bruslju svarijo pred daljšim obdobjem politične negotovosti ter upočasnitvijo fiskalnega in reformnega ukrepanja, ki že zdaj ni tako odločno in učinkovito, kot bi bilo zaželeno.