Brez upoštevanja morebitnih enkratnih izdatkov Slovenija letos sledi fiskalnemu cilju, da doseže javnofinančni primanjkljaj 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), so po seji vlade sporočili s finančnega ministrstva.

Letos naj bi se končal proces dokapitalizacije bank, za kar so načrtovana sredstva v vrednosti 0,9 odstotka BDP-ja. Z upoštevanjem teh izdatkov bo Slovenija v letu 2014 dosegla javnofinančni primanjkljaj v vrednosti 4,1 odstotka BDP-ja, leta 2015 pa naj bi se izboljšal na 2,5 odstotka BDP-ja.

Slovenija zaradi ukrepov fiskalne politike načrtuje tudi doseganje zahtevanega izboljšanja strukturnega javnofinančnega salda in srednjeročnega fiskalnega cilja.

Dobili smo dve leti odloga
Javnofinančni napor v letu 2012 je po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ znašal dva odstotka BDP-ja, povprečje 2012-2015 pa znaša 0,7 odstotka, še navajajo na finančnem ministrstvu. Primarni saldo javnih financ, iz katerega so izločeni stroški obresti, bo v letu 2014 še negativen v vrednosti 0,7 odstotka BDP-ja, vendar bo od leta 2015 dalje že pozitiven, v programskem obdobju pa se bo bistveno izboljševal. Slovenija naj bi v letu 2018 imela 3,3-odstoten javnofinančni presežek.

Slovenija je od decembra 2009 formalno v postopku presežnega primanjkljaja in bi ga morala že do leta 2013 znižati pod tri odstotke BDP-ja. Vendar je Evropska komisija lani spomladi ocenila, da je država občutno pospešila tempo reform in začela odločno ukrepati za odpravo presežnih makroekonomskih neravnovesij, zato je dobila za odpravo presežnega primanjkljaja še dve dodatni leti - tega mora zdaj pod tri odstotke BDP-ja spraviti do leta 2015.

"Učinki pokojninske reforme zagotovo so"
Danes se je vlada seznanila tudi s poročilom o učinkih pokojninske reforme, ki je začela veljati z začetkom lanskega leta. "Učinki pokojninske reforme zagotovo so," je zatrdil Peter Pogačar z ministrstva za delo, ki je delovno skupino vodil. Na ministrstvu so po njegovih besedah zadovoljni zlasti, da se je reforma sploh uveljavila. "Seveda pa je posledica kompromisa s socialnimi partnerji ta, da njeni učinki niso takšni, kot bi morda lahko bili," opozarja.

V letu 2013 je bila nominalna rast odhodkov za starostne pokojnine nižja, kot znaša povprečje v obdobju od leta 2005 do 2012, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. Lani je bila prvič po prejšnji reformi, ki je začela veljati v letu 2000, v posameznih mesecih izmerjena celo ničelna rast novih starostnih upokojencev v Sloveniji, dodajajo. Poleg tega je bil lani za skoraj 40 odstotkov nižji dotok novih zahtevkov za uveljavitev pravice do starostne pokojnine kot v letu 2012.

Pokojninska reforma je ukinila dodano dobo za čas študija, za čas služenja vojaškega roka in čas brezposelnosti. Tako se je v letu 2013 z dopolnjeno pokojninsko dobo 40 let upokojilo kar 70 odstotkov zavarovancev, ki so se upokojili skladno z določbami nove reforme. Med tistimi, ki so se upokojili skladno z določbami prejšnje pokojninske reforme, pa jih je imelo takšno pokojninsko dobo le 35 odstotkov.

Ustavilo se je tudi nadaljnje padanje višine pokojnin, saj je višina povprečne pokojnine ostala na enaki ravni kot leta 2012. Prav tako se v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 ni pomembno znižalo razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo, navajajo na uradu vlade.

Da ne bi bilo več nejasnosti pri poklicnem upokojevanju
Za obravnavo v DZ-ju pa je vlada zdaj pripravila predlog za sprejetje avtentične razlage dela pokojninskega zakona, da ne bi bilo več nejasnosti pri poklicnem upokojevanju - med drugim za poklicne vojake velja, da je pogoj za enkratno izplačilo sredstev, zbranih v poklicnem zavarovanju, odpoved pogodbe o zaposlitvi na obrambnem področju zaradi starosti.

Temeljna pravica iz poklicnega zavarovanja je pravica do poklicne pokojnine. Tisti, ki še pred uveljavitvijo pravice do poklicne pokojnine izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne, predčasne, vdovske ali invalidske pokojnine, lahko dvignejo zbrana sredstva v enkratnem znesku oziroma jih brezplačno prenesejo v prostovoljno dodatno zavarovanje, kjer pridobijo pravico do dodatne pokojnine. Zaradi enkratnega izplačila zbranih sredstev pa zavarovanec ne more uveljavljati pravice do poklicne pokojnine, so zapisali v uradu vlade.

Učinki reforme trga dela: večinoma v smeri zastavljenih ciljev
Vlada pa se je seznanila tudi s poročilom o analizi učinkov reforme trga dela, ki je bila uveljavljena aprila lani. Delovna skupina za spremljanje učinkov sprememb v regulaciji trga dela - aprila lani sta začela veljati novi zakon o delovnih razmerjih in novela zakona o urejanju trga dela - v poročilu ugotavlja, da so spremembe večinoma učinkovale v smeri zastavljenih ciljev. Osrednji cilji so bili zmanjšanje segmentacije trga dela, povečanje fleksibilnosti, povečanje delovnopravnega varstva in preprečevanja zlorab ter povečanje vloge kolektivnih pogajanj.

Podatki o novih zaposlitvah kažejo, da se delodajalci pogosteje odločajo za zaposlitve za nedoločen čas, kar deluje v smeri zmanjšanja segmentacije, navaja ministrstvo za delo.
Na povečanje prožnosti kaže predvsem zmanjšanje varovanja zaposlitve, pa tudi nekateri znaki povečanja pravne varnosti zaposlenih. Kot ugotavlja poročilo, lahko večjo pravno varnost pomeni večji delež pogodb za nedoločen čas, ki se je najbolj povečal v primeru agencijskih delavcev. Hkrati se je število ugotovljenih kršitev v povezavi s plačilom za delo znižalo, delavci tudi v nekoliko večji meri uporabljajo nove možnosti za izredno odpoved in za uveljavljanje nadomestila plače.

Poročilo med drugim še ugotavlja, da so ob zmanjšanju deleža zaposlitev za določen čas delodajalci v letu 2013 pogosteje uporabljali druge oblike dela. To bi lahko kazalo, da so delodajalci pogodbe o zaposlitvi za določen čas deloma nadomestili z drugimi oblikami dela, zlasti s študentskim delom in deloma s samozaposlenimi.

Manjše varovanje zaposlitve je imelo pozitivne učinke na zaposlovanje mladih za nedoločen čas in je delovalo v smeri manjše starostne segmentacije, na drugi strani pa ni spodbudilo novega zaposlovanja starejših od 55 let.

Delovna skupina ugotavlja, da so se v razmeroma kratkem obdobju od uveljavitve sprememb v regulaciji trga dela pokazali predvsem kratkoročni učinki, ki jih težko z gotovostjo povežejo zgolj s spremembami v regulaciji trga dela. Oceno dodatno otežuje tudi nadaljnje zmanjšanje povpraševanja po delovni sili v letu 2013 - tako se bodo na primer spremembe v fleksibilnosti lahko bolj odrazile v ugodnih gospodarskih razmerah, ko povpraševanje po delovni sili ne bo več tako skromno, so zapisali. Je pa vlada delovni skupini naložila, da analizo ponovno pripravi, ko bodo na voljo podatki za leto 2014, so po seji vlade sporočili z urada vlade za komuniciranje.

Letos tudi državne proslave zaradi EU-ja, 1. sv. vojne in Prekmurja
Vlada pa je potrdila tudi koledar letošnjih državnih proslav, ki obsega pet proslav. Letošnji slovenski kulturni praznik smo počastili že ob podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada 7. februarja, prva prireditev na novopotrjenem koledarju pa je proslava ob 10-letnici vstopa Slovenije v EU, ki bo 9. maja v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Državna proslava ob dnevu državnosti bo 24. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani, proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti pa 23. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Na koledarju je tudi državna komemoracija v spomin žrtvam ob 100-letnici prve svetovne vojne, napovedana pa je 9. septembra pri kostnici na ljubljanskih Žalah. "Vsako peto leto z državno proslavo praznujemo tudi dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, proslavo bo koordinacijski odbor ob sodelovanju lokalne skupnosti pripravil v soboto, 16. avgusta 2014, v Beltincih," so še sporočili po seji vlade.