Slovenija je tako edina članica Evropske unije, ki je iz Bruslja že drugič dobila oceno, da se spopada s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, kar po mnenju komisije terja odločnejše reforme in poseben nadzor. V primeru Španije, ki se je lani poleg Slovenije spopadala s presežnimi neravnovesji, je komisija ocenila, da ta niso več prekomerna.

"Slovenija se še vedno spopada s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, kar terja nadzor in nadaljnje odločno ukrepanje," ugotavlja komisija, ki dodaja, da so se neravnovesja v minulem letu zaradi odločnega ukrepanja zmanjšala, a še vedno obstajajo velika tveganja.

Komisija terja privatizacijo
Kot ocenjuje komisija, so viri teh tveganj predvsem izgubljanje stroškovne konkurenčnosti, prevelika zadolženost podjetij, rast javnega dolga in šibko upravljanje podjetij. Sloveniji komisija priznava pomemben napredek pri sanaciji bank, a terja privatizacijo, prestrukturiranje in zniževanje preostalih slabih terjatev prek novih instrumentov insolvenčne zakonodaje.

Zaradi tveganja, da Slovenija primanjkljaja ne bo obrzdala pravočasno, se je komisija v skladu z novimi pravili odločila za poostren nadzor v obliki posebnega priporočila za dodatno ukrepanje za odpravo prekomernega primanjkljaja. To opozorilo je dobila tudi Francija.

Ni pa pričakovati uvedbe postopka proti Sloveniji, je za Radio Slovenija poročala Erika Štular.

Sloveniji ne bo uspelo do roka
V skladu z novimi pravili naj bi Komisija Slovenijo in Francijo opozorila, naj prepočasi zmanjšujeta presežni javnofinančni primanjkljaj, in jima priporočila odločne dodatne ukrepe, sicer jima ga ne bo uspelo pravočasno odpraviti. Lani je dal EU dodatni dve leti časa za to, kot kaže zimska napoved, pa Sloveniji tudi tokrat ne bo uspelo. Prihodnje leto naj bi namreč primanjkljaj ostal nad dovoljenim tremi odstotki BDP-ja.

Današnja priporočila in opozorila bodo morale države s presežnimi neravnovesji upoštevati v aprilskih reformnih programih in programih stabilnosti. Komisija ju bo ocenila junija. Slovenija bo morala posebej opredeliti tudi podrobne dodatne ukrepe za znižanje primanjkljaja. Potem jo čakajo dodatno poročanje in dodatne bruseljske misije v Ljubljani.

Če bo komisija presodila, da ukrepanje ni dovolj odločno, lahko sproži postopek za odpravo presežnih neravnovesij, pri čemer od države najprej zahteva akcijski načrt, v skrajnem primeru pa ji lahko naloži 0,1 odstotka BDP-ja kazni.