Evropska komisija je objavila izsledke poglobljenih pregledov makroekonomskih neravnovesij v 17 državah EU-ja. V Sloveniji je ugotovila presežna neravnovesja.

SD: To je orodje komisije
V koalicijskih vrstah so se odzvali nekoliko različno. Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je pokomentiral, da so tovrstna poročila pač utečeno orodje, s katerim poskuša komisija države "spodbuditi" k ukrepanju.

V SD-ju menijo, da je Slovenija, sodeč po podatkih o gospodarski rasti v zadnjem četrtletju, med najuspešnejšimi državami Evropske unije. Po napovedih novega gospodarskega ministra Metoda Dragonje o dejavnejšem zagonu rasti je država sploh na dobri poti, da se neravnovesja odpravijo, je dejal Han.

"Evropska komisija pa bo morala prej ali slej pritrditi, da privatizacija ter dosledno izvajanje strategije bančnega sektorja nista edini zagotovili za odpravo teh neravnovesij," je bil piker Han.

Manj optimističen je bil prvak DL-ja Gregor Virant. Reformna zagnanost države je "žal nekoliko popustila", je ugotavljal. Zaradi precej različnih stališč koalicijskih strank kot eno redkih področij, na katerem je še mogoče izenačevanje izdatkov in prihodkov, vidi omejevanje sive ekonomije z uvedbo "pravih" davčnih blagajn.

Erjavec za "ravnotežje"
Bruselj od Slovenije želi še bolj nepriljubljene ukrepe, a vlada si ne želi preveč prizadeti državljanov, pa je ugotavljal predsednik DeSUS-a Karl Erjavec. Treba bo poiskati "ravnotežje", a to bo težko, je ugotavljal Erjavec, ker "vsak minister brani svoj proračun". Obenem si ne predstavlja posegov v zdravstveno ali pokojninsko blagajno, saj bi to neposredno vplivalo na ljudi.

Erjavec predlaga začetek drugega svežnja privatizacije in sklenitev dogovora o tretjem pomolu Luke Koper.

Opozicija je precej enotnejša.

SDS: Vlada živi v utopiji
Poslanec SDS-a Andrej Šircelj meni, da vlada nerealno ocenjuje razmere v državi, da živi v utopiji, ločena od resničnosti. Trenutno stanje ohranja s čezmernim zadolževanjem, povečanim primanjkljajem in makroekonomskimi neravnotežji, je dejal.

Napovedal je, da bo vladna politika - še posebej zadolževanje - državo polagoma pripeljala v še večjo krizo. Sam meni, da bi morala država čim prej zmanjševati porabo in ukrepati pri previsoki, nekonkurenčni obdavčitvi.

NSi: Vlada ne sledi priporočilom
Za NSi je opozorilo komisije logično, saj da vlada ne sledi že lanskim priporočilom. Premierko Alenko Bratušek je poslanec Jožef Horvat že spraševal, katerim ukrepom pripisuje gospodarsko rast v zadnjem četrtletju, a odgovora ni dobil.

"Vrag je vzel šalo, vlada se mora strezniti in v DZ prinesti reformne ukrepe, ki bodo prispevali k odpravi makroekonomskih neravnovesij. Rok se izteka," svari Horvat. V NSi-ju so prepričani, da Slovenije iz krize ne bodo potegnili politika ali sindikalisti, pač pa gospodarstvo.

SLS: Odmik vladajoče politike od resničnosti
Poslanec SLS-a Franc Pukšič je ostro obsodil izjave Bratuškove, da je recesija v Sloveniji prekinjena zaradi rezultatov dela vlade. Meni, da gre za popoln odmik vladajoče politike od resničnosti ali pa zlorabo premikov za samopromocijo. Želi, da vlada s podatki razjasni, kaj točno je izvor pozitivnih kazalnikov, se je pridružil mnenju Horvata.

Sindikati javnega sektorja svarijo, da se v nižanje plač in odpuščanje ne sme spuščati.

Štrukelj napoveduje upor nižanju stroškov
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj se je odzval z besedami, da kakršna koli naj že bo kriza, se je ne da več reševati z zniževanjem stroškov v javnem sektorju. Če bi se vlada odločila za nižanja plač ali odpuščanja, bi se temu preprosto uprli, je napovedal.

Stroški dela se v Sloveniji nižajo hitreje kot v vseh drugih državah evrskega območja, tudi hitreje kot tam, kjer so šli v privatizacijo, je zatrdil.

Vlada mora po njegovem mnenju preprosto preslišati zahteve Bruslja in "prenehati biti izvajalec interesov, za katerimi stoji mednarodni finančni kapital".

Posedi: Varčevanje škoduje
Predsednik konfederacije Pergam Janez Posedi opozoril komisije vsebinsko še ne pozna, se pa boji, da gredo v napačno smer. Tisto, za katero je tudi Mednarodni denarni sklad ugotovil, da je škodljiva, saj podcenjuje vpliv fiskalnega multiplikatorja na gospodarstvo.

Tudi Posedi meni, da zniževanje cene dela v javnem sektorju ni ustrezno, saj se obseg dela ne zmanjšuje. Spomnil je, da se v državni upravi stalno znižuje zaposlenost. "Po mojem vedenju komisija ali pa vsaj del komisije ali mednarodne politike odsvetuje posege v izobraževanje in raziskovalno sfero, v zdravstvu pa si kot državljan ne želim zmanjševati standarda. Kako to izpeljati, pa je verjetno tisto, za kar je predsednica vlade Alenka Bratušek trdila, da potrebuje čas," je dejal Posedi. Kot pravi, so rezerve v javnem sektorju njemu "skrite", ne izključuje pa možnosti, da jih "kdo kje odkrije".

Slovenija kot izjema
Slovenija je edina članica EU-ja, ki je iz Bruslja že drugič dobila oceno, da se srečuje s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, kar zahteva odločnejše reforme in poseben nadzor. Obenem je komisija danes ocenila napredek pri odpravljanju presežnih primanjkljajev. Pri Sloveniji se je zaradi tveganja, da primanjkljaja ne bo obrzdala pravočasno, odločila za poostren nadzor v obliki posebnega priporočila za dodatno ukrepanje pri odpravljanju čezmernega primanjkljaja.

Gospodarstveniki po drugi strani pozivajo k "prestrukturiranju javnega sektorja".

GZS: Nujne so odločne spremembe
V Gospodarski zbornici Slovenije so spomnili, da na nujne spremembe opozarjajo že leta, a nikakor ni politične volje, ki bi jih izvedla. Rezultat so makroekonomska neravnotežja in nekonkurenčnost, so zapisali v sporočilu za javnost.

Potreben je nov akcijski načrt za zagon izvoza in konkurenčnosti na mednarodni ravni, kar vključuje razbremenitev gospodarstva in prestrukturiranje javnega sektorja, tuja vlaganja in boljše korporativno upravljanje.

"Le s takšnimi in še drugimi ekonomskimi ukrepi bomo zagotovili nova delovna mesta v gospodarstvu, s čimer bomo zmanjšali neravnovesja in hkrati omogočili nemoteno financiranje drugih družbenih podsistemov, tudi javnega sektorja," so zapisali.

Združenje Manager ni presenečeno
"Spričevalo s slabo oceno Evropske komisije na račun slovenske ekonomske politike ni presenečenje. Med drugim je odraz tega, da politika oz. vlada ne prisluhne pravočasno sporočilom gospodarstva, ki najbolj čuti utrip, kot ga narekujejo pogoji mednarodne konkurenčnosti," je zapisala izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc.

Spomnila je, da sploh ni treba iskati nekih novih ukrepov - imamo tiste, h katerim gospodarstvo poziva že leta in leta, pa ni posluha. Kot primer je navedla sveženj ukrepov Kisik za gospodarstvo.

"Izvesti je treba reforme, brez katerih ne moremo računati na dvig konkurenčnosti - od preloma s sistemsko korupcijo do reforme trga dela, zdravstva in pokojninske reforme. Če bo zaradi čezmernih neravnotežij Slovenija sankcionirana s plačilom v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda, bo to račun za slabo ekonomsko politiko zadnjih nekaj vlad," je dodala.