Pahor je na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju dejal, da če bo predsedstvo Evropske unije, torej Švedska, kot priča podpisano po enostransko hrvaško izjavo, potem on sporazuma o rešitvi mejnega vprašanja ne namerava podpisati. Hrvaška je namreč sestavila enostransko izjavo, v kateri piše, da se nič v arbitražnem sporazumu ne sme razumet kot hrvaški pristanek na slovenske zahteve po terotorialnem stiku z odprtim morjem. Na Hrvaškem si želijo, da sta priči podpisa ZDA in švedsko predsedstvo EU-ju.

Zakaj Pahor noče priče?
MMC je zanimalo, kaj dejansko ta Pahorjeva izjava pomeni? Uradni govorec na ministrstvu za zunanje zadeve Milan Balažic je bil ob našem klicu tudi sam presenečen nad Pahorjevimi besedami in jih ni znal popolnoma pojasniti. "Kakšen krat je gospodu Pahorju težko slediti," je povedal za MMC in dejal, da lahko le špekulira o možnostih, zakaj taka želja Pahorja. Tako Balažic meni, da bi se to lahko navezovalo na željo, da celotna zadeva ostane na dvostranski ravni, morda pa tudi to, da Hrvaška zaradi enostranske izjave o stiku z odprtim morjem želi podporo Švedske.

Balažic nam je še pojasnil, da je v podobnih primerih prisotnost priče odvisna od dogovora, tokrat pa se o priči ni posebej govorilo. Dogovorili so se le, da bo sporazum formalno podpisan v Stockholmu, saj Švedska trenutno predseduje Evropski uniji, kar se Balažicu zdi smiselno, posebna vloga priče pa se mu ne zdi potrebna.

"Priča enostranske izjave ne more biti predsedstvo EU-ju"
Pahor pa pojasnjuje, da ima Hrvaška vso pravico, da v času ratifikacije sprejme enostransko izjavo, vendar pa priča te izjave ne sme biti švedsko predsedstvo EU-ju, ki je priča celotnemu arbitražnemu sporazumu. Za Pahorja je taka enostranska izjava tako sprejemljiva v času ratifikacije, ne pa v času podpisa, ko ne bi smelo biti nikakršnega spremljajočega dokumenta z nobene strani.

Če bi Švedska bila priča enostranski izjavi, bi to po Pahorjevih besedah pomenilo, da se relativizira člen 3b, ki je pomemben za Slovenijo, taka izjava pa bi bila razumljena kot interpretacija sporazuma. Člen 3b namreč določa stik Slovenije z odprtim morjem. Slovenski premier tako upa, da te izjave niso izjave hrvaške vlade in domneva, da gre za nek nesporazum, za kar še je mogoče najti ustrezno rešitev.

Pahor: Tudi Slovenija bi lahko sprejela svojo enostransko izjavo
V omenjeni izjavi so navedene tudi ZDA, kaj bodo storili, pa je po Pahorjevem mnenju njihova stvar. Je pa Pahor napovedal, da bo sporazum še enkrat obravnaval parlamentarni odbor za zunanje zadeve, saj želi, da bi se popolnoma razčistilo vse nejasnosti v slovenski javnosti, hkrati pa nakazal, da bi tudi Slovenija lahko sprejela svojo enostransko izjavo.

Nato je Pahor še izrazil upanje, da je slovenski javnosti končno razumljivo, da sporazum ni tako črno-bel, kot se je dokazovalo ter dodal, da gre za sporazum, dosežen z izjemnim naporom in strokovnim delom, ki je dober za Slovenijo.

"Pomembno, kaj bo Reinfeldt storil, ne kaj je rekel"
Po besedah slovenskega predsednika vlade je švedsko predsedstvo s tem seznanjeno, sami pa se morajo odločiti, kaj bodo storili. Kaj je odgovoril Reinfeldt, za Pahorja ni pomembno, pomembno je le to, kaj bo storil, je še pojasnil.

Obenem je Pahor danes na zasedanju Evropskega sveta še razložil, da sta Slovenija in Hrvaška zelo blizu podpisu sporazuma o rešitvi mejnega vprašanja, ki naj bi bil predvidoma podpisan v drugi polovici novembra v Stockholmu.

"Sporazum ne vsebuje več časovnice za odločitev arbitrov"
Pahor je v pogovoru z novinarko TV Slovenija Meto Dragolič pojasnil tudi, kaj je Slovenija morala žrtvovati v drugem Rehnovem predlogu. Časovnice za odločitev arbitražnega sodišča v tem predlogu tako več ni. "Ko sem dal pobudo julija za pogovore in za nek paket rešitve, mi je bilo popolnoma jasno, da ne moremo ultimativno prisiliti hrvaške strani, ki je enostransko sprejela prvi Rehnov predlog, da brez kakršnegakoli popravka sprejme drugi Rehnov predlog," je dejal Pahor.

Hrvaška najprej v EU, šele nato pred arbitra?
Predlog sporazuma tako ne vsebuje več roka za odločitev sodišča, ki je bil v prejšnjih predlogih od enega do treh let. Pahor je pojasnil, da "ko bo podpis in ratifikacija arbitražnega sporazuma dosežen - pri nas verjetno po referendumu - potem je res irelevantno, kdaj začne delati arbitražno sodišče - ali šest mesecev prej ali šest mesecev kasneje. Važno je, da bo takrat podpis in ratifikacija za nami, in se bo vedelo - ko bo arbitražno sodišče končalo delo, bomo imeli mejo.". Gre za novo določilo v 11. členu sporazuma, ki določa, da se bodo arbitražni postopki začeli po podpisu pristojne pogodbe Hrvaške z EU.

Premier je še pojasnil, da je sporazum največ, kar je mogoče doseči, saj če se Hrvaška v tem trenutku ne bi pogajala za vstop v povezavo, "mi takega sporazuma ne bi videli niti v sanjah. Zdaj ga imamo na papirju in zdaj gre za to, da ga podpišemo ali ne.".