Iskanje izhoda iz slepe ulice, v katero so zašla pogajanja o pomoči Grčiji, je v visoki prestavi, odnosi med Berlinom in Atenami pa, milo rečeno, zaostreni.

Prav Nemčija oziroma vztrajanje Merklove in njenega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja pri varčevanju je za mnogo Grkov krivo za leta recesije in trpljenja, ki so sledila izbruhu dolžniške krize in prihodu t. i. trojke.

Obljuba, da bo Grke rešila varčevalne politike in trojke ter jim vrnila človeku dostojno življenje, je januarja na oblast ponesla Ciprasovo Sirizo. To naj bi med drugim izpolnila tako, da bi se z evropskimi posojilodajalci na novo pogajala o pogojih finančne pomoči in dosegla odpis velikega dela nevzdržno visokega dolga.

Bridki sestanki za Grčijo
A po vrsti za Grčijo precej bridkih sestankov v Bruslju Ciprasovi vladi pri tem ne kaže najbolje. Države z evrom z največjo posojilodajalko Nemčijo na čelu so pripravljene na malce več prožnosti, a vztrajajo, da je pretekle dogovore treba spoštovati in dolgove odplačati.

Medtem ko se Cipras in Merklova vsaj v javnosti še trudita pomiriti strasti, antipatijo toliko slabše skrivata njuna finančna ministra Janis Varufakis in Schäuble, ki se že na spoznavnem srečanju nista strinjala niti o tem, da se ne strinjata. Pred slabima dvema tednoma so Atene celo uradno protestirale zaradi Schäublejevih žaljivih izjav na račun Varufakisa. Potem ko je slednji javno potožil nad obravnavo, ki je je deležen v evropskih medijih, ga je namreč nemški kolega označil kot "neumno naivnega" pri nastopanju pred novinarji.

"Še do novembra so bile Atene na poti, ki bi lahko vodila iz krize. Tega je zdaj konec. Ne vem, kaj naj zdaj naredimo z Grčijo," je pred dnevi Ciprasovo vlado znova javno okrcal Schäuble in ji očital, da je "uničila vse zaupanje".

K pomiritvi zagotovo ne bo pripomogel posnetek, ki naj bi nastal že pred dvema letoma na konferenci v Zagrebu, nemško javnost pa razburja zadnji teden dni. Na njem Varufakis kritizira Nemčijo in ji pokaže sredinec. Grk vztraja, da je posnetek zmontiran, a škoda je narejena.

Odškodnina za nacistično škodo?
Za piko na i so tu še zahteve Ciprasa in več njegovih ministrov, da bi morala Nemčija Grčiji končno poplačati odškodnino za škodo, ki jo je utrpela pod nacistično okupacijo v drugi svetovni vojni. Šlo naj bi za okoli 160 milijard evrov, kar je približno polovica celotnega javnega dolga Grčije.

Uradni Berlin vztraja, da je bilo to vprašanje zaprto pred več kot pol stoletja. Levi pol nemške politike ima medtem za te zahteve Grčije veliko več posluha - ne le Levica, vse bolj tudi Zeleni in celo del koalicijskih socialdemokratov. V zadnjih dneh so spravljivejši toni prišli celo iz vladajoče CDU in iz nemške vlade.

Tako viden član CDU-ja Roderich Kiesewetter kot minister za evropske zadeve Michael Roth (SPD) sta namreč ocenila, da bi lahko vsaj povečali nemški prispevek v poseben nemško-grški sklad, ki je bil vzpostavljen lani. Ta z za zdaj skromnim letnim proračunom milijona evrov v imenu sprave med narodoma financira skupne socialno-gospodarske projekte.

Na evropskem parketu so se medtem nadaljevala intenzivna prizadevanja za iskanje dogovora o fiskalnih ukrepih in reformah, ki jih mora izvesti Grčija, če želi prejeti naslednji obrok finančne pomoči EU-ja - od skupno 240 milijard evrov jih ostaja na razpolago še dobrih sedem - in se tako izogniti bankrotu. Ta naj bi ji grozil že v začetku aprila, potem ko mora tujim posojilodajalcem še ta mesec plačati šest milijard evrov.

Glavni akterji drame na pomoč
Potem ko naj bi tehnična pogajanja med Atenami in posojilodajalci zašla v slepo ulico, so skušali politični premik pred dnevi doseči glavni akterji grško-evropske drame - poleg Ciprasa in Merklove še francoski predsednik Francois Hollande, predsedniki Evropskega sveta, Evropske komisije in Evropske centralne banke ter šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

Na srečanju so Ciprasu sporočili, da mora čim prej - še ta mesec - predstaviti celovit seznam podrobnih reform, če želi denar. Osnova ostaja dogovor o štirimesečnem podaljšanju programa finančne pomoči Grčiji, ki ga je evroskupina dosegla 20. februarja. "Prej kot bodo znane reforme in hitreje kot bodo posredovane informacije, prej bo sproščen denar," se je izrazil Hollande, medtem ko je Merklova opozorila, da so razočarani, ker po mesecu dni še vedno nimajo v rokah celovitega seznama reform.

Nemška tiskovna agencija dpa je dogajanje v četrtek in petek v Bruslju povzela z oceno, da so evropski posojilodajalci po tednih prepirov Grčiji dali še zadnjo priložnost, Cipras pa je očitno le popustil in privolil v njihove pogoje. Kaj bi lahko prinesli ponedeljkovi pogovori, je težko napovedati. Po eni strani gre za odločilne trenutke za Grčijo, po drugi strani pa je Cipras s tem, da se je za obisk Berlina odločil šele zdaj, več tednov po obiskih v Parizu in Rimu, pokazal, da bolj kot na razumevanje Nemčije računa na solidarnost drugih evropskih držav.