Irska je po nekaj dneh negotovosti v nedeljo le priznala, da ima težave in da bo potrebovala pomoč, ki so jo finančni ministri evrske skupine nato odobrili na izredni telefonski seji. V sveženj pomoči Irski bodo vključena posojila Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada in dvostranska posojila nekaterih članic Unije, ki niso članice evrske skupine.

Tako sta Velika Britanija in Švedska že povedali, da sta Irski pripravljeni pomagati. Velika Britanija naj bi sosedi posodila osem milijard evrov, britanski finančni minister George Osborne pa je povedal, da je v britanskem nacionalnem interesu, da pomaga Irski. "Naši gospodarstvi sta močno povezani, prav tako sta povezana naša bančna sistema," je povedal v intervjuju za BBC-jev Radio 4. "Irska potrebuje pomoč in mi smo tukaj, da ji pomagamo," je še dodal.

90 milijard evrov v treh letih, Irsko čakajo reforme
Skupna vsota posojil sicer še ni dokončno določena, toda v treh letih naj ne bi presegla 100 milijard evrov. Evropski komisar za finance Olli Rehn je povedal, da bodo posojilo Irski, ki naj bi bilo vredno približno 90 milijard evrov, zagotovili v treh letih, pomoč pa bo prispevala k stabilnosti evrskega območja.

Irska bo morala v zameno zanje sprejeti varčevanje in strukturne reforme, v prihodnjem letu bo morala prihraniti šest milijard evrov, v štirih letih pa 15 milijard evrov. Irski finančni minister Brian Lenihan je ob tem dodal, da bo posojilo zmanjšalo tudi proračunski primanjkljaj države, ki naj do leta 2014 ne bi znašal več kot tri odstotke BDP-ja. Z evropsko pomočjo naj bi irska vlada povišala davek na dobiček, davek za družbe, ki na Irskem znaša 12,5 odstotka, pa se ne bo spremenil.

Da bi to zagotovo dosegli, bo irska vlada v naslednjih dneh objavila štiriletni proračunski načrt, predstavili pa bodo tudi načrt prestrukturiranja bančnega sektorja, na podlagi katerega naj bi irske banke, ki so zaradi krize v nepremičninskem in gradbenem sektorju v zadnjih šestih mesecih postale odvisne od podpore Evropske centralne banke in so izgubile številne depozite, postale manjše.

Analitiki krizo na Irskem pripisujejo recesiji in skoraj popolnemu kolapsu državnih bank. Država, ki so jo dolga leta klicali keltski tiger in je bila zaradi velike gospodarske rasti zgodba o uspehu, se je zrušila zaradi poka nepremičninskega balona, ki je bankam pustil ogromne dolgove in povečal stroške posojil.

Bosta Irski sledili še Portugalska in Španija?
Podobno pomoč, 110 milijard evrov vreden finančni sveženj, so države z evrom marca letos že odobrile Grčiji, v Bruslju pa se nekateri zelo bojijo, da se bodo finančne težave po Irski razširile še na druge države z evrom. Zaradi izjemno visokega javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga sta najbolj ogroženi Portugalska in Španija. Analitiki so prepričani, da bo pomoč Irski začasno pozitivno vplivala na svetovne trge, a da po vsej verjetnosti ne bo preprečila, da bi za pomoč zaprosila najprej Portugalska, nato pa še Španija.

"Mislim, da bo pomoč Irski pozitivno delovala le za kratek čas, saj bo le pomirila trge in dala preostalim državam nekaj prostora za dihanje. Predvsem Portugalska še ni odrešena," je za Reuters povedal Carsten Brzeski, ekonomist pri ING-ju, ki je prepričan tudi, da bi se Evropa sistemski krizi, ki se širi po državah članicah, lahko izognila izključno z dolgoročnejšim načrtom.

Kot vse kaže, e Portugalski ne bo lahko
Izvor krize in zadolženosti je pri Irski in Portugalski različen - irske težave izvirajo iz pomoči bančnemu sektorju, ki ga je močno prizadel zlom nepremičninskega trga, Portugalska pa trpi zaradi nizke rasti in pomanjkanja kompetitivnosti, a je izid enak. "Mislim, da to pomeni, da bo Portugalska naslednja država, ki bo potrebovala pomoč," je povedal tudi Filipe Garcia, ekonomist pri Informacao de Mercados Financeiros Consultants v Portu. "Ne vem, ali se bo to zgodilo še pred koncem leta ali naslednje leto, a mislim, da je to neizogibno," je še dodal.

Če pa bo pomoč dobila Portugalska, bo njej po vsej verjetnosti sledila Španija. "Če bo morala za pomoč zaprositi Portugalska, se bo pozornost zagotovo usmerila še na Španijo. In vprašanje je, kaj bo naredila španska vlada," je povedal Edro Schwartz z univerze San Pablo v Madridu.

Nemški minister ostaja optimist
Nemški finančni minister Wolfgang Schaeuble je v nedeljo za televizijo ZDF povedal prav nasprotno in dejal, da so možnosti za širjenje krize izjemno majhne. "Če najdemo pravi odgovor na irsko vprašanje, imamo veliko možnosti, da se težave ne bodo širile naprej," je povedal Schaeuble.