Premier Borut Pahor je pozdravil zaprosilo Irske Evropski uniji ter Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) za finančno pomoč. S kakšnim zneskom bo mednarodna skupnost pomagala Irski, še ni znano, irska vlada pa je omenjala skupni znesk okoli 100 milijard evrov. Pomoč bodo pridobili pre treh mehanizmov: največji delež bo prispeval Evropski instrument za finančno stabilnost (dve tretjini zneska), IMF bo namenil približno tretjino zneska, Velika Britanija in Švedska pa sta ponudili tudi dvostransko pomoč.

Koliko bo torej prispevala posamezna članica, se tako še ne ve, kljub temu pa je premier dal »prvo in zelo grobo oceno finančnih posledic za Slovenijo« in napovedal, da naj bi bil delež Slovenije med 200 in 250 milijoni evrov. "Ne gre za odhodek iz proračuna, ne gre za posojilo kot v primeru Grčije, ampak za poroštvo. To bi zapadlo v plačilo le, če Irska sama ne bi bila sposobna izpolnjevati svojih finančnih obveznosti," je ob tem poudaril.

Pomoč bo drugačna od tiste Grčiji
V času, ko ja za pomoč zaprosila Grčija, ni bilo na razpolago veliko mehanizmov, kako to pomoč izvesti. Zdaj je na voljo več možnosti, zato bo pomoč Irski drugačna od pomoči, ki so jo države namenile grški vladi. Slovenija je Grčiji prvi obrok, 102 milijona evrov, nakazala že septembra.

To pa niso storile vse države z evrom, saj se je Slovaška odločila, da Grčiji ne bo pomagala. Sankcij ni videti, zato se pojavlja vprašanje, kako bo v zdajšnjem primeru s pomočjo Irski. "Slovaška se je ravno v času odločanja o pomoči Grčiji znašla v volilnem obdobju in času zamenjave oblasti," poudarja Pahor, in to je po njegovem tudi edini razlog, da se je Slovaška lahko izognila sankcijam. "V neformalnih pogovorih pa se kaže nezadovoljstvo z ravnanjem slovaških oblasti, zato je slovaški finančni minister včeraj prvi dal izjavo, da bo njegova država sodelovala pri pomoči Irski," je dodal.

"Evro mora ostati trdna valuta"
Da si države z evrom medsebojno pomagajo, je po Pahorjevem mnenju pomembno predvsem zato, da preživimo krizo in da evro ostane trdna valuta. "Evro je taka valuta, je pa zdaj na nekaterih prej nepredvidljivih zgodovinskih preizkušnjah, ki jih mora preživeti. Eden od teh načinov je medsebojna pomoč med članicami," je prepričan. Slovenija si predvsem želi imeti valuto, v katero verjame in s katero lahko dobro gospodari.

Pahor: Tuji voditelji cenijo naš uspeh
Sicer pa po njegovih besedah slovenska vlada dela vse, kar more, da Slovenijo pelje iz krize in je pri tem relativno uspešna. "Mi sami se lastnih uspehov manj zavedamo in jih cenimo, kot jih znajo ceniti naši kolegi iz drugih držav. To, da je Slovenija po dramatičnem padcu proračuna kaže solidno in stabilno gospodarsko rast, omejuje stroške države v proračunu, je tik pred pokojninsko reformo. Tuji voditelji znajo ceniti ta uspeh. Slovenijo vidijo na strani tistih, ki lahko pomagajo," je dejal Pahor.

Potegnil je še nekaj vzporednic med Irsko in Slovenijo. Javnofinančni primanjkljaj Irske je konec leta 2009 dosegel skoraj 14,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), javni dolg pa 65,5 odstotka BDP-ja, medtem ko je javnofinančni primanjkljaj Slovenije po Pahorjevih besedah lani znašal 5,8 odstotka BDP-ja, javni dolg pa 35,4 odstotka BDP-ja.