Največ napak pri izvrševanju proračuna je pri črpanju kohezijskih sredstev, zato bodo po Cviklovih besedah države članice v prihodnje morale prevzeti dodatno odgovornost za pravilnost črpanja teh sredstev, kar predvideva tudi Lizbonska pogodba.

Nekatere države že pripravljajo izjave
Pri tem je Cvikl poudaril, da posamezne države članice - Velika Britanija, Nizozemska, Danska in Švedska - pripravijo svojo izjavo o zanesljivosti. To Cvikl predlaga tudi Sloveniji. "Ker bomo v skladu z Lizbonsko pogodbo po novem o tem razpravljali tudi v nacionalnih parlamentih, bi bilo mogoče dobro v prihodnjih letih pripraviti takšno izjavo o zanesljivosti porabe evropskih sredstev v Sloveniji oziroma vplačevanja prihodkov iz Slovenije v evropski proračun. Vendar to je samostojna odločitev slovenskega Računskega sodišča," je pojasnil.

Decembra bo namreč poročilo formalno predano predsednikoma državnega zbora in državnega sveta, ki se bosta nato odločila, kako bosta vodila razpravo o tem. "Nedvomno je črpanje evropskih sredstev pomemben vir za podporo razvojnim projektom v Sloveniji in zato je prav, da se preveri, kako zakonito in pravilno so se ti projekti izvajali. To pa je mogoče narediti samo ob razpravi o letnem poročilu oziroma morebitni dodatni izjavi o zanesljivosti, ki se bo za Slovenijo šele morala pripraviti," je ob tem dodal Cvikl.

Slovenija lani dobila 635 milijonov
Poročilo razkriva, da je naša država leta 2009 v evropski proračun od skupno 117,3 milijarde evrov prihodkov vplačala 427,7 milijona evra, dobila pa 635,9 milijona evra, od tega 221,6 milijona evrov v okviru sredstev za kmetijstvo in naravne vire ter 368,3 milijona evrov kohezijskih sredstev.