Mojca Kleva Kekuš.

Evropski parlament bo prihodnji teden na plenarnem zasedanju razpravljal o poročilu o boju proti davčnim oazam, davčnim utajam in goljufijam, ki ga je pripravila SD-jeva slovenska evropska poslanka.

V svojem poročilu je zajela trideset konkretnih predlogov, kako se lotiti te težave, ki je po njenih besedah v bistvu evropska, saj države EU-ja po ugotovitvah lanske študije britanskega inštituta Tax Research LLP na račun davčnih utaj in goljufij izgubijo okoli tisoč milijard evrov oziroma bilijon na leto. Slovenija denimo izgubi 8 odstotkov več denarja z davčnimi malverzacijami, kot ga nameni zdravstvu.

Med predlogi, ki jih je pripravila Kleva Kekuševa, sta denimo preklic bančne licence za finančne institucije, ki dejavno sodelujejo pri davčnih goljufijah ali pa ponujajo storitve, ki omogočajo davčne goljufije ali davčne utaje, ter poenotenje davčnih pravil za podjetja, ki poslujejo v več državah članicah, saj bi s tem preprečili davčno načrtovanje znotraj Unije.

Multinacionalke bi tako morale poročati o svojem poslovanju v državah EU-ja, kjer so prisotne. "Verjetno ste v zadnjih mesecih slišali za škandale, v katere so bile vpleteni Starbucks, Amazon ali Google, ki so zaradi pametnega davčnega planiranja na koncu plačali le nekaj odstotkov davkov," je povedala evropska poslanka in dodala, da so v Veliki Britaniji potrošniki mesec dni bojkotirali Starbucks, ki je imel zaradi tega tolikšno izgubo, da je prostovoljno plačal davčne prispevke za nekaj let nazaj.

Kleva Kekuševa je tudi poudarila, da je skozi parlamentarno proceduro šlo kar nekaj predlogov zakonodaje, ki bi preprečila davčne utaje, vendar jo nekatere države blokirajo. Na Evropskem svetu tako stoji zakonodaja, povezana z goljufijami pri plačilu DDV-ja. Nasprotujejo ji Velika Britanija, Češka, Nemčija in Italija.

Veliko skupne evropske davčne zakonodaje pa sicer blokirata Avstrija in Luksemburg, ki veljata za davčno ugodni državi in sta tudi precej netransparentni, kar se tiče razkrivanja lastnikov bančnih računov.

Del poslankinega poročila je namenjen davčnim oazam, ki so zaradi razkritja podatkov o lastnikih podjetij na Britanskih Deviških otokih ena izmed vročih tem po celotnem EU-ju. Vpletene so namreč številne javne osebnosti, od politikov in gospodarstvenikov do zvezdnikov, vrednost njihovega skritega premoženja pa naj bi znašala kar 25 bilijonov evrov.

EU naj bi po njenem predlogu napravil črni seznam jurisdikcij, ki spadajo k davčnim oazam. Trenutno je OECD-jeva definicija davčnih oaz edini seznam, vendar je še ta prazen. Po novi, kompromisni definiciji davčne oaze pa naj bi se na seznamu znašlo kar nekaj držav. "Mislim, da bom s svojo definicijo davčnih oaz dosegla nek neformalni pritisk na države, ki so davčno ugodnejše kot druge države članice. Na seznamu pa bi se lahko našla tudi kakšna država EU-ja," je povedala Kleva Kekuševa.

Poudarila je še, da je deležna podpore Evropske komisije. V zadnjih šestih mesecih se je tako oblikovalo tudi določeno politično soglasje, ki se bo po njenih pričakovanjih po obravnavi poročila v Evropskem parlamentu prihodnji teden še okrepilo. Poslanci bodo poročilo v Strasbourgu obravnavali v torek, glasovanje pa bo v sredo.