"Če od vseh zahtevamo, da varčujejo z energijo, ni odgovorno, da ogrevamo dve stavbi in se odpravljamo na nepotrebna potovanja. V času pandemije covida-19 smo se z razlogom zelo dolgo sestajali samo v Bruslju. Za številne je energetska kriza še hujša. Zato se moramo odzvati tudi zdaj," je ob pozivu, ki ga je poslal predsednici Evropskega parlamenta in predsedniku parlamentarnega odbora za okolje Pascalu Canfin, poudaril Liese (EPP/CDU).

Po njegovem predlogu, ki so ga že podprli tudi nekateri drugi evropski poslanci iz Nemčije, se tako v zimskih mesecih vse do aprila Evropski parlament ne bi selil v Strasbourg na redna mesečna zasedanja.

"Hkratno ogrevanje in razsvetljava dveh kompleksov stavb v Bruslju in Strasbourgu sta v posmeh davkoplačevalcem," je za nemški časopis Bild dejal Moritz Körner (Renew/FDP), ki meni, da bi morali stavbo parlamenta v Strasbourgu "nemudoma poslati v hibernacijo".

Evropski poslanec iz vrst Zelenih Daniel Freund pa meni, da je mogoča tudi daljša prekinitev parlamentarnih dejavnosti v Strasbourgu po koncu zime. Parlament EU-ja se ne bi smel več sestajati v Strasbourgu, "dokler ne bo konec energetske krize", je dejal.

Kako na zadevo gledajo slovenski evroposlanci

Pobudo podpirajo tudi evropski poslanci iz Slovenije, ki so tudi sicer naklonjeni le enemu sedežu Evropskega parlamenta, a za to, kot so opozorili za Slovensko tiskovno agencijo, v članicah EU-ja ni soglasja.

"Gre za simbolno pobudo, ki jo podpiram, a ta ne rešuje siceršnje problematike, ki ni vezana samo na vprašanje energetske krize," je opozoril Klemen Grošelj (Renew), ki je tudi sicer naklonjen ideji o enem parlamentarnem sedežu. V tej krizi, pa tudi glede na izkušnje s covidom-19, Grošelj vidi predvsem priložnost, da se odpre vprašanje nadaljnjega razvoja tako EU-ja kot tudi evropskih institucij, njihovega delovanja in pristojnosti. A kot poudarja, pri tem ni nepomembno poudariti, da o tem ne odloča Evropski parlament, ampak Svet EU-ja oziroma države članice, ki so podpisnice temeljnih pogodb Evropske unije.

Na to je opozorila tudi Irena Joveva (Renew), ki dvomi, da bi bilo za en sedež mogoče doseči soglasje članic. Pobudo zaradi energetske krize podpira, a poudarja, da selitev parlamentarnih zasedanj čez zimo sicer ne bi rešila siceršnje problematike, bi pa to bila pomembna simbolna gesta.

Francoski interesi na tnalu

Evropske institucije morajo biti zgled in ravnati smotrno ter okoljsko ozaveščeno, česar pa v primeru dveh sedežev parlamenta zagotovo ne počnemo, je opozorila poslanka.

Pobuda o parlamentarnih zasedanjih čez zimo le v Bruslju je po besedah Romane Tomc (EPP/SDS) v času energetske krize še posebej na mestu in jo podpira. Spomnila je, da se je v prejšnjem mandatu pridružila pobudi za en sedež in da ob glasovanju o proračunu podpre amandmaje, ki to predvidevajo. Vendar pa med velikimi državami, kjer so sedeži različnih evropskih institucij, za to ni nobene želje in žal ne političnega soglasja.

Tako kot pri drugih pomembnih temah tudi v povezavi s tem vprašanjem številni igrajo s figo v žepu, je opozorila in navedla francoskega predsednika Emmanuela Macrona ter dodala, da ima Francija od bivanja evropskih poslancev in vsega osebja v Strasbourgu tudi velik dobiček.

Po besedah Franca Bogoviča (EPP/SLS) se je tudi v covidni krizi pokazalo, da so mogoča plenarna zasedanja v hibridni obliki ali pa le v Bruslju, zato se mu zdi na mestu, da bi podoben model uporabili tudi v prihajajoči zimi.

Bi pa ob tem bilo treba upoštevati, za kakšne prihranke bi ob morebitni opustitvi zasedanj v Strasbourgu dejanske šlo, saj je tamkajšnja poslopja treba vzdrževati in ustrezno ogrevati tudi v vmesnem času, ne le štiri dni med parlamentarnimi zasedanji, je opozoril Bogovič, ki tudi sicer podpira en sedež parlamenta.
Predlog, da bi plenarna zasedanja to zimo potekala v Bruslju, podpira tudi Matjaž Nemec (S&D/SD), saj ocenjuje, da morajo biti institucije EU-ja zgled varčevanja in smotrne porabe energije, če želijo biti verodostojen sogovornik.

"Vsekakor podpiram vse ukrepe, tudi in predvsem za institucije Evropske unije ter procese njihovega dela, ki lahko in bodo pripomogli k uspešnemu spopadanju z energetsko krizo," je poudaril Nemec.

Milan Zver (EPP/SDS), ki se prav tako zavzema za enotni sedež parlamenta, poudarja, da bo tudi v prihodnje podprl vsako prizadevanje za varčevanje in optimizacijo delovanja evropskih institucij. Pred dnevi je tako na Evropsko komisijo naslovil vprašanje o nujni spremembi formule, ki določa visoke cene električne energije, so sporočili iz njegove pisarne.

Selitve Evropskega parlamenta v Strasbourg, kjer je eden od njegovih treh sedežev – tretji je v Luxembourgu –, so sicer že dolgo predmet vročih razprav. V preteklosti je bilo že več pobud za to, da bi imel parlament samo en sedež, a so vedno trčile ob nasprotovanje Francije. Sedež se namreč lahko spremeni le s spremembo pogodb EU-ja, za kar je potrebno soglasje članic EU-ja.