Končno besedilo, ki so ga sprejeli poslanci, poziva slovensko in hrvaško vlado, naj za ureditev odprtih vprašanj meje izkoristita vse razpoložljive možnosti in upoštevata že dosežene dogovore. Če dogovora še vedno ne bo, poročilo poziva k posredovanju tretje strani. Pripravljalec poročila, avstrijski evroposlanec Hannes Swoboda, je izrazil zadovoljstvo ob sprejetju poročila in to označil za uravnoteženo.

Po besedah avstrijskega evroposlanca pomeni posredovanje tretje strani v primeru Slovenije in Hrvaške neke vrste posrednika, v končni fazi pa naj bi šlo za mednarodno ustanovo, npr. mednarodno sodišče. Opozoril je še, da mora tudi EU opraviti svojo nalogo in skleniti ustavni proces, ki bo Hrvaški omogočil vstop v EU.

Sprejetje poročila je že pozdravil slovenski evroposlanec Lojze Peterle. "Široko podporo ocenjujem kot pozitivno dejstvo za Hrvaško in za celotno regijo," je dejal, hkati pa povedal, da so prav "skupna prizadevanja slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu prispevala k uravnoteženemu poročilu, ki ga Slovenija lahko podpre".

Podobnega mnenja je bil Borut Pahor, ki je izrazil zadovoljstvo, da je Swoboda našel konsenz z dikcijo o morebitnem posredovanju tretjega, kar se nanaša na vse države, ki mejijo na Hrvaško. Zadovoljen je bil tudi z dejstvom, da slovensko-hrvaški odnosi niso postali osrednji del poročila.

Evroposlancu Jelku Kacinu se zdi vključitev tretje strani, kadar niso mogoči dvostranski dogovori, "na mestu", poudaril pa je, da poziv velja za vse hrvaške sosede. Kacin se je zavzel za to, da bi hrvaško vključevanje v Evropsko unijo sprožilo pozitivne procese tudi pri drugih državah zahodnega Balkana.

Čeprav je bila Hrvaška deležna številnih pohval, mora pospešiti reformo pravosodja in javne uprave, okrepiti boj proti korupciji in urediti odprta dvostranska vprašanja s sosedami, je še zapisano v poročilu.

Swoboda najprej predlagal arbitražo
Poročilo je bilo v zadnjih tednih predmet razprav in lobiranja tako slovenske kot hrvaške strani. Konec marca je Swoboda državama predlagal, naj ob morebitnem neuspehu pogajanj o rešitvi vseh odprtih vprašanj o meji razmislita o arbitraži. Predlagano dopolnilo je zunanjepolitični odbor EP-ja pozneje zavrnil. Swoboda je zaradi po njegovem mnenju neuravnoteženega poročila napovedal spremembe, a je ostalo pri predlogu, da naj obe državi razmislita o posredovanju tretje strani.

Državi naj upoštevata do zdaj dosežene sporazume
Deseti člen poročila vsebuje poziv obema državama, naj za dosego dogovora o nerešenih vprašanjih o meji izkoristita vse razpoložljive možnosti, pri tem pa naj upoštevata do zdaj dosežene sporazume in sklepe Evropskega sveta iz leta 2004, ki se nanašajo na vprašanje ekološko-ribolovne cone v Jadranskem morju.

Tudi glede tega se je nekoliko zapletlo, saj so štirje poslanci Evropske ljudske stranke z dopolnilom zahtevali črtanje dela, ki govori o upoštevanju že sklenjenih sporazumov, med katere sodi tudi dogovor Drnovšek - Račan iz leta 2001. Nemški poslanec Posselt je po posvetovanju s slovensko stranjo in s poročevalcem Swobodo prejšnji teden zagotovil, da bo omenjeno dopolnilo umaknil.

Hrvaška zadovoljna s poročilom EP-ja
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je s poročilom EP-ja zadovoljen in ni presenečen, ker se v poročilu kot čas morebitnega pristopa Hravške v EU omenja leto 2009. Dejal je, da bo Hrvaška do tega leta izpolnila vse sprejete obveznosti in sprejela evropske standarde. Na poročilo se je odzval tudi hrvaški premier Ivo Sanader, ki se je dotaknil predvsem hrvaško-slovenskega vprašanja. "Odprta vprašanja med Hrvaško in Slovenijo niso evropska tema, temveč izrecno dvostranska, hrvaško-slovenska," je poudaril.