In v času, ko se vrata tiskovnih uradov, tesno zaprta od marca lani, znova odpirajo tudi za nas novinarje.

Slovenija je četrta država, ki bo predsedovala pod bremenom omejitvenih ukrepov. Nova bolezen je marca lani na glavo postavila prvo hrvaško predsedovanje, Nemčija je za Hrvaško prva poskušala loviti ravnotežje med omejitvami in nujo, da se voditelji in drugi najvišji politiki srečajo osebno, saj je bilo kmalu jasno, da se o pomembnih odločitvah ni mogoče pogajati na daljavo. Portugalski je srečanja voditeljev in ministrov v zadnjih dveh mesecih uspelo izpeljati tudi doma.

Slovenija zdaj upa, da bo imelo njeno predsedovanje vsaj logistično znova pečat normalnosti. Kaj pa vsebinsko?

Slovenija ima v Bruslju velik ugled, njeni diplomati in uradniki veljajo za uspešne in visoko usposobljene, država pa je bila od svojega vstopa v Evropsko unijo leta 2004 zgled večini novih članic. Tudi danes ni nič drugače, v Bruslju nihče ne dvomi, da se Slovenija tudi na svoje drugo predsedovanje ni odlično pripravila. A so v bruseljski evropski četrti v zadnjih mesecih precej negotovosti in tudi zaskrbljenosti vzbudili tviti premierja Janše, v katerih napada medije, evropske poslance in druge politike.

Bruseljski dopisniki že brusijo svoja peresa. Kaj si obetajo od slovenskega predsedstva, sem vprašala štiri kolege, ki so že dolgo v Bruslju in ki Slovenijo dobro poznajo – prihajajo namreč iz štirih slovenskih sosed.

"Slovensko predsedstvo ima težaven termin, saj bodo čez dva meseca volitve v Nemčiji, v Franciji pa na začetku prihodnjega leta. Ko sta obe največji članici pred tako pomembnimi volitvami, potem je predsedovanje težavno," pravi Jacopo Barigazzi, novinar spletnega portala Politico.

Kolega Barigazzi, Italijan pri bruseljskem časopisu v ameriško-nemški lasti, je izkušen novinar z dobrimi zvezami tako pri uradnikih Sveta Evropske unije, ki zastopa države članice, kot pri diplomatih na nacionalnih predstavništvih.

Po njegovih besedah so najuspešnejša tista predsedstva, ki pustijo proste roke svojim predstavnikom v Bruslju; ne tista, pri katerih prestolnica vleče vse niti, ampak tista, pri katerih prestolnica svojemu veleposlaniku prepušča pobudo, da v Bruslju najde kompromise.

Pogosto namreč pozabljamo, da je veleposlanik države članice pri Evropski uniji veliko več kot le prvi med diplomati v neki državi, njegova vloga je veliko bolj zapletena, naporna in odgovorna. "Recimo že njegov naziv ni veleposlanik, pač pa stalni predstavnik," pojasnjuje kolega Barigazzi, "je unikum v mnogih diplomatskih zborih. Običajno so veleposlaniki podrejeni zunanjemu ministru, stalni predstavnik pa je v neposrednem stiku s predsednikom vlade in njegovim kabinetom. Vodi delegacijo, ki je v veliki večini primerov največje predstavništvo določene države v tujini. V njem je toliko različnih strokovnjakov, kot bi bilo sestavljeno iz majhnih ministrstev. In ti strokovnjaki morajo odločitve sprejemati zelo hitro."

Države si vodenje Sveta Evropske unije podajajo v trojkah, ki zastavijo skupni program vsebin in zakonodajnih predlogov. Slovenija tako od Nemčije in Portugalske prevzema izvajanje načrta za okrevanje po pandemiji in skupne prioritete, med njimi zeleni prehod, digitalizacijo, kibernetsko varnost.

"Vaš predsednik je posebna plat slovenskega predsedovanja"

A v Bruslju poudarjajo tudi, da nad slovenskim predsedovanjem visi senca agresivnega načina komuniciranja slovenskega premierja na družbenih omrežjih.

"Vaš predsednik vlade je posebna plat slovenskega predsedovanja," pravi Katalin Halmai, predsednica Združenja tujih novinarjev v Bruslju in novinarka madžarskega dnevnika Népszava, "bruseljski dopisniki ga pozorno spremljamo, sledimo njegovim objavam na Twitterju in njegovim izjavam. Je zelo kontroverzna osebnost in zanima nas, kako se bo odrezal na evropskem prizorišču."

Po lizbonski pogodbi vodja predsedujoče države ne vodi več zasedanj voditeljev držav članic, a ima kljub temu pomembno vlogo, sodeluje na vseh zasedanjih na vrhu, prioritete države in Unije predstavlja v Evropskem parlamentu; slovenski premier bo tudi v triu predsedstva Konference o prihodnosti Evrope.

"Zaskrbljenost je večplastna, a se žal se vse vrti okoli osebnosti slovenskega predsednika vlade," pravi Oliver Grimm, bruseljski dopisnik dunajskega dnevnika Die Presse, "iz nerazložljivega vzroka se je odločil ne le, da bo udrihal po slovenskih novinarjih in novinarjih, ki ne poročajo tako, kot bi on odobraval, pač pa da se bo spopadal tudi z mednarodnimi dopisniki, z velikimi medijskimi hišami in nihče zares ne razume, zakaj to počne, kaj bi želel s tem pridobiti."

Kolega Grimm je marca v svojem časopisu Die Presse objavil članek o slovenskem premierju; naslovili so ga Slovenski pacient. "Novinarji ne smemo biti preveč občutljivi," pravi, "kritiziramo politike in zato je povsem prav, da tudi politiki kritizirajo nas. Imel sem lepe razprave s politiki svoje države in s politiki drugih držav, marsikaj se lahko naučiš in seveda delaš tudi napake. Toda bistvo je v tem, kako to počneš. Gospod Janša je dovolj izkušen in dovolj sofisticiran, da bi z mediji in še posebej z mediji, s katerimi se ne strinja, lahko polemiziral na civiliziran, uglajen način."

"Slovenija ni več zgled niti v balkanski regiji, kaj šele v EU-ju"

Tudi Augustin Palokaj, dopisnik hrvaškega dnevnika Jutarnji list in kosovskega Koha ditore, meni, da ravnanje slovenskega premierja škodi ugledu Slovenije. "Moram priznati, da so politiki Janševega tipa za nas novinarje veliko zanimivejši od dolgočasnih politikov, ki pazijo, kaj bodo rekli. Toda po drugi strani zaradi razmer v Sloveniji, zaradi Janševega odnosa do medijev v Sloveniji, Slovenija ni več zgled niti v balkanski regiji, kaj šele v Evropski uniji, pri svoji pozitivni podobi je precej izgubila."

Kolega Palokaj je eden najbolj znanih in izkušenih bruseljskih dopisnikov, v bruseljskem mehurčku dela že več kot dvajset let, pokrival je številna predsedovanja pred lizbonsko pogodbo in po njej.

"Predsedovanje je kljub vsemu priložnost za promocijo države in Slovenija je leta 2008 to sijajno izkoristila," pravi, "tudi takrat je bil premier Janša, toda če govorite s tukajšnjimi novinarji ali diplomati, je bil to drugačen Janša od današnjega Janše. Bil je veliko močnejši v Sloveniji, zato je imel tudi večji vpliv v evropskih krogih. Zdaj pričakovanja niso velika, ker ni velikih tem, o katerih bi bilo treba odločati v šestih mesecih slovenskega predsedovanja. Kjer se je veliko pričakovalo in kjer je zdaj položaj precej kočljiv, je proces širitve Unije."

Vrh o Zahodnem Balkanu

Vrhunec slovenskega predsedovanja bo vrh o Zahodnem Balkanu, ki bo oktobra potekal na Brdu pri Kranju. Neuradni dokument, v bruseljskem žargonu imenovan non paper, o spreminjanju meja v regiji pa je zgodba, ki je na slovenske izkušnje, zveze, vpliv in trdo delo na Balkanu vrgla veliko senco.

Za kolego Palokaja je slovensko predsedovanje zadnja priložnost, da se proces širitve Evropske unije pomakne z mrtve točke. Za Slovenijo namreč predseduje Francija, ki bo ujeta v primež predvolilne kampanje in ki je pri širitvi med prvimi pritisnila na zavoro.

"Zame, ki podrobno spremljam proces širitve, bi bil velik uspeh, če bi se med slovenskim predsedovanjem začela pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo, ukinili vizumi za državljane Kosova in če bi uspešno zaprli nekatera poglavja s Črno goro in Srbijo. To bi dokazalo, da se proces širitve nadaljuje, vse drugo bodo le prazne besede," pravi Palokaj.

In kaj še bi po mnenju kolegov lahko bil uspeh slovenskega predsedstva? Po mnenju Jacopa Barigazzija bi na področju migracijskega pakta lahko sledil premik pri agenciji za azil, Slovenija bi pod streho lahko spravila dosje o podatkovni bazi prstnih odtisov prosilcev za azil Eurodac.

Kaj pa neuspeh? Predsednica tujih dopisnikov v Bruslju Katalin Halmai je prepričana, da neuspeha ni. Nobena država nikoli ni neuspešna, pravi, za to poskrbijo uradniki Sveta Evropske unije, ki državam ves čas stojijo ob strani, so njihova varnostna mreža, podpora in opora.