Gre za novo pobudo, h kateri so skupino držav spodbudile izkušnje ob umiku tujih sil iz Afganistana, ko se je pri evakuaciji pokazala vojaška odvisnost Unije od ZDA.

Predlagani koncept predvideva preoblikovanje obstoječih bojnih skupin Unije v sile za krizno odzivanje, ki bi imele večjo udarno moč in bi jih bilo mogoče hitreje vpoklicati. Zato naj bi uporabili tudi vesoljske in kibernetske zmožnosti ter strateške zmogljivosti zračnega prometa.

"Najnovejši dogodki v Afganistanu so znova pokazali, da mora biti Unija sposobna delovati odločno in hitro," med drugim opozarja dokument petih držav. Za to pa je nujno izboljšati razpoložljivost, pripravljenost, sposobnost hitrega odzivanja in izurjenost oboroženih sil ter bolje izkoristiti formate vojaškega sodelovanja med državami članicami.

Konkretno države poleg tega predlagajo možnost aktivacije 44. člena Pogodbe o EU-ju, ki govori o posredovanju "koalicije voljnih" in doslej nikoli ni bil uporabljen. To bi omogočilo na splošno več prilagodljivosti ter modularno zasnovo kriznega upravljanja EU-ja in bi okrepilo opravilno sposobnost Unije, menijo. V ta namen naj bi bolje izrabili že obstoječe regionalno sodelovanje.

Razprave o evropski vojski potekajo že dolgo

Glede skupnih zmogljivosti sil za hitro posredovanje v dokumentu ne piše nič konkretnega. Omenja se le, da naj bi predvidena enota kopenske vojske dosegla velikost brigade, kar pomeni okoli 5000 vojakov.

Dosedanjaa zasnova bojnih skupin EU-ja predvideva, da sta vedno v pripravljenosti dve enoti s po približno 1500 vojaki, ki jih dajejo na razpolago različne države članice za šest mesecev. A pri tem nenehno prihaja do težav, kako zbrati zadostno število vojakov, tako da je na primer trenutno v pripravljenosti le ena enota. Sicer pa dejansko uporabljene te sile še niso bile.

Razprave o vzpostavitvi novih sil za hitro odzivanje v Uniji potekajo že dolgo, nazadnje pa jih je znova podžgala vojaška odvisnost Unije od ZDA pri evakuaciji iz Afganistana. Nove sile naj bi tako bile vsaj toliko močne, da bi lahko teoretično prevzele vojaško posredovanje, kot je bilo ameriško zavarovanje letališča v Kabulu, s katerega je potekala evakuacija tujcev in njihovih afganistanskih sodelavcev, piše DPA in dodaja, da so ZDA avgusta za to uporabile okoli 6000 svojih vojakov.

Obrambno ministrstvo: Dokument dobil veliko podporo

Nov dokument z naslovom "Več pripravljenosti, več prilagodljivosti, več sodelovanja – skupaj na novo raven kriznega upravljanja EU-ja" naj bi bil, če bo šlo po načrtih peterice držav, vključen v t. i. strateški kompas – proces, ki naj bi s ciljem krepitve strateške avtonomije Evrope predvidoma do pomladi 2022 opredelil smernice EU-ja na področjih kriznega upravljanja, odpornosti, razvoja zmogljivosti in partnerstev.

Na slovenskem obrambnem ministrstvu so potrdili, da je Slovenija sodelovala pri pripravi omenjenega "miselnega papirja" na temo kriznega upravljanja, ki da je "samo še dodaten segment v mozaiku miselnih papirjev in razprav, s katerimi si države članice EU-ja prizadevamo, da bo strateški kompas podal konkretne politične smernice za nadaljnji razvoj skupne varnostne in obrambne politike v naslednjih petih do desetih letih".

Kot so še pojasnili, gredo prizadevanja držav članic v smeri uporabe in nadgradnje obstoječih EU-struktur in elementov, vendar z željo po večji operativnosti in uporabi obstoječih struktur. "Tudi na današnji razpravi obrambnih ministrov EU-ja v Bruslju, na političnem seminarju o strateškem kompasu EU-ja, je omenjeni miselni papir dobil široko podporo med državami članicami, ki so napovedale njihovo pridružitev," so dodali.

Nemška obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer, katere država se omenja med pobudnicami, je izrazila optimizem, da ima ta pobuda možnosti za uspeh. Pismo je bilo namreč sprejeto "zelo pozitivno", je dejala po posvetovanjih s kolegi iz drugih članic EU-ja v Bruslju, kjer se sicer udeležuje zasedanja obrambnih ministrov Nata. "Strinjamo se, da bi ideje morale biti vključene v strateški kompas," je dejala.

Njena avstrijska kolegica Klaudia Tanner je tudi izrazila naklonjenost pobudi. Gre za hitro odzivanje na krize, je dejala ob robu zasedanja obrambnih ministrov Nata v Bruslju, ob tem pa opozorila, da ne bi smelo priti do "dvotirnosti". Iz avstrijskega obrambnega ministrstva pa so sporočili, da bi takšno enoto lahko denimo uporabili v okviru preprečevanja konfliktov in človekoljubne pomoči.