Evropski solidarnostni sklad je začel delovati novembra 2002, vzpostavljen je bil v odziv na hude poplave, ki so tisto poletje prizadele Srednjo Evropo. Njegov letni proračun je omejen na milijardo evrov. Komisija bo po pričakovanjih junija predlagala reformo sklada. Foto: Borut Šorli
Evropski solidarnostni sklad je začel delovati novembra 2002, vzpostavljen je bil v odziv na hude poplave, ki so tisto poletje prizadele Srednjo Evropo. Njegov letni proračun je omejen na milijardo evrov. Komisija bo po pričakovanjih junija predlagala reformo sklada. Foto: Borut Šorli
Poplave
Evropska komisija in Slovenija bosta sklenili sporazum o uporabi sredstev iz solidarnostnega sklada, v katerem bo opredeljeno, za katere namene bo Slovenija porabila dodeljena sredstva. Foto: MMC RTV SLO

Evropska komisija je skupno odobrila 14,6 milijona evrov pomoči. Slovenija, ki so jo poplave najbolj prizadele, bo prejela najvišjo pomoč v znesku 14,08 milijona evrov, Hrvaška 286.587 evrov in Avstrija 240.000 evrov.

"To je izraz solidarnosti s Slovenijo in Hrvaško ter Avstrijo. Denar bo olajšal finančno breme, ki je bilo potrebno za obnovo infrastrukture in nujne ukrepe. Prizadetim regijam bo pomagal, da se spet postavijo na noge," je pojasnil komisar za regionalno politiko Johannes Hahn.

Pomoč izplačana devet mesecev po naravni nesreči
Po odobritvi Evropske komisije morajo pomoč potrditi še Evropski parlament in članice EU-ja, pomoč pa bo izplačana najhitreje v devetih mesecih po katastrofi. Dokončno odločitev je pričakovati v drugi polovici leta.

Slovenija je iz evropskega solidarnostnega sklada do zdaj prejela 15,7 milijona evrov - okoli 8,25 milijona evrov za financiranje izrednih ukrepov po močnem deževju septembra 2007 in 7,46 milijona evrov za odpravo posledic močnega deževja in poplav septembra 2010.

Škoda mora preseči 3,6 milijarde evrov ali 0,6 BND-ja
Sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada so namenjena članicam EU-ja, v primeru hudih naravnih nesreč in če škoda preseže 3,6 milijarde evrov ali 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) prizadete članice - odvisno od tega, kateri prag je nižji.

V primeru Slovenije je po podatkih komisije 0,6 odstotka njenega BND-ja 214 milijonov evrov. Škoda zaradi poplav konec oktobra in na začetku novembra lani je bila ocenjena na okoli 360 milijonov evrov, kar je več kot odstotek slovenskega BND-ja.

Pri dodelitvi pomoči se upošteva celotna škoda
Po pravilih EU-ja se pri odločanju o dodelitvi sredstev iz solidarnostnega sklada upošteva celotna škoda, denar pa se lahko porabi le za stroške, ki so jih prijavile javne oblasti.

Do pomoči iz sklada je članica izjemoma upravičena tudi v primeru "izjemnih regionalnih katastrof", torej če škoda ne preseže določenega praga, a je prizadeta večina prebivalstva neke regije in ocenjeno, da bo imela katastrofa resne in dolgotrajne posledice na gospodarsko stabilnost in življenjske razmere.

To merilo je komisija upoštevala v primeru Hrvaške in Avstrije, ki sta prijavili za 11,5 milijona evrov oziroma za 9,6 milijona evrov škode.