Zadnji dan vrha Evropske unije v Bruslju so voditelji držav članic, med njimi tudi slovenski premier Borut Pahor, le presegli medsebojne razlike glede stroškov pomoči nerazvitim državam in se okvirno dogovorili o letni vsoti, ki jo bodo do leta 2020 prispevali za države v razvoju v boju proti podnebnim spremembam.

Britanski premier Gordon Brown je pogovore o podnebju označil za uspeh in dejal, da je EU postavil zgled z drznimi predlogi. Če EU ne bi dosegel skupnega dogovora, bi bil pod vprašajem uspeh decembrske podnebne konference v Köbenhavnu, meni Brown. Na omenjeni konferenci naj bi se voditelji držav po svetu dogovorili o skupnih ukrepih proti podnebnim spremembam, ki bi nadomestili kjotski protokol.

Članice bodo solidarne med seboj
Pogovori v Bruslju so se dotikali predvsem vprašanja, kako si bodo države članice medsebojno razdelile breme pomoči drugim državam, pri čemer je devet članic iz srednje in vzhodne Evrope, med njimi tudi Slovenija, nasprotovalo enakomerni porazdelitvi stroškov in so se zavzemale za pravičnejšo delitev, kar pomeni, da so od bogatejših držav pričakovale znatnejši delež.

Na koncu niso določili stroškov za posamezne države, zato bo začetno financiranje prostovoljne narave, mehanizem za notranjo delitev bremen pa bo po decembrski konferenci v Köbenhavnu določila posebna delovna skupina, ki bo upoštevala sposobnost plačevanja manj razvitih članic EU-ja.

Na vrhu so potrdili ocene Evropske komisije, da bi države v razvoju za boj proti podnebnim spremembam in blaženje njihovih posledic do leta 2020 potrebovale okoli sto milijard evrov letno. Večino bi morale prispevati same oziroma iz razširjenega globalnega trga ogljika. Del pa bi odpadel na mednarodno finančno pomoč.

Za finančno pomoč, ki bi jo prispevale vse države z izjemo najmanj razvitih, naj bi po ocenah komisije potrebovali od 22 do 50 milijard evrov letno do leta 2020, pri čemer je EU pripravljen nase prevzeti pravičen delež znotraj skupine razvitih držav in v kontekstu zavez njenih industrializiranih partneric.

V primeru dogovora v Köbenhavnu komisija predlaga, da bi morali pomoč državam v razvoju v obliki neke vrste are nameniti že v letih 2010-2012 in ne šele v obdobju 2013-2020, ki ga bo pokrival dogovor. Komisija meni, da bi obseg mednarodne pomoči v tem obdobju moral znašati med pet in sedem milijard evrov.

Solidarnost tudi do drugih
Po besedah predsedujočega EU-ju švedskega premierja Fredrika Reinfeldta je vrh potrdil, a obenem sklenil, da bo sodelovanje pri tej hitri pomoči prostovoljno, in tako pomiril manj
razvite članice EU-ja, ki niso želele, da bi bilo sodelovanje pri tej pomoči obvezno. Sam meni, da bo prav ta hitra pomoč pomemben znak solidarnosti državam v razvoju.

Reinfeldt in predsednik komisije Jose Manuel Barroso sta prepričana, da ima EU s tokratnimi sklepi vrha na temo podnebnih sprememb močan pogajalski položaj za Köbenhavn in bo s tem tudi druge države spodbudil k ukrepanju. Barroso meni, da je EU naredil svoje, kar je bilo tudi nujno za verodostojnost in vodstveno vlogo EU-ja.

Za pogodbo do konca leta
Potem ko so se voditelji dogovorili za posebna zagotovila Češki na zahtevo evroskeptičnega predsednika Vaclava Klausa, da bi lahko država kot zadnja članica čim prej ratificirala Lizbonsko pogodbo, so se zavzeli za uveljavitev pogodbe do konca leta.

Z Lizbonsko pogodbo naj bi razširjenemu EU-ju zagotovili učinkovitejše odločanje in vplivnejšo vlogo v svetu. Njena čimprejšnja uveljavitev je nujna za nemoteno delovanje institucij Unije, kot so na primer sestava nove Evropske komisije ter imenovanje predsednika in zunanjega ministra EU-ja.

Na vrhu so potrdili tudi sklepe finančnih ministrov, da morajo članice ohraniti ukrepe za boj proti gospodarski krizi, dokler ne bo zagotovljeno vzdržno okrevanje, vseeno pa morajo pripraviti strategije za odpravo teh ukrepov in konsolidacijo javnih financ ter jih začeti izvajati najpozneje leta 2011.