Italijanski minister za industrijo Adolfo Urso je v sredo pred srečanjem ministrov držav članic EU-ja, ki so pristojni za notranji trg in industrijo, dejal, da si njegova država skupaj z Nemčijo prizadeva za podporo drugih držav pri pozivu k sprostitvi standardov za izpuste CO2 pri avtomobilih.

Po poročanju portala Euronews bodo prav tako zahtevali premislek o napovedi EU-ja, da bo leta 2035 prepovedal prodajo avtomobilov z bencinskimi in dizelskimi motorji.

Urso je ponovil nedavna opozorila avtomobilskih proizvajalcev in napovedal, da bo evropska avtomobilska industrija "propadla", odpuščenih pa bo "na desettisoče" zaposlenih v avtomobilskem sektorju, če EU ne bo spremenil smeri.

Ursova opozorila prihajajo tri mesece po tem, ko je italijanska premierka Giorgia Meloni prepoved prodaje avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje označila za "ideološko norost".

Pred nekaj dnevi je tudi Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov (ACEA) javno pozvalo k odložitvi uporabe strožjih omejitev izpustov po objavi podatkov o padcu prodaje električnih avtomobilov.

Vplivna skupina s sedežem v Bruslju, katere člani so BMW, Ford, Renault, Volkswagen in Volvo, je 19. avgusta opozorila, da je število registracij novih avtomobilov avgusta padlo pod 644.000, kar je več kot 18-odstotni padec v primerjavi z istim mesecem leta 2023.

Največji sorazmerni padec so ugotovili pri električnih avtomobilih, pri čemer se je njihov tržni delež zmanjšal za skoraj tretjino z lanskih 21 odstotkov.

Sorodna novica Iztok Seljak: Evropske avtomobilske industrije, kakršno poznamo, ne bo več

Ljudje namesto električnih vozil kupujejo športne terence

"Pogrešamo ključne pogoje, da bi dosegli potreben zagon v proizvodnji vozil brez emisij: infrastrukturo za polnjenje, tudi z vodikom, konkurenčno proizvodno okolje, cenovno dostopno zeleno energijo, nakupne in davčne spodbude ter varno oskrbo s surovinami, vodikom in baterijami," so zapisali pri ACEA-ju.

Trenutno morajo proizvajalci avtomobilov zagotoviti, da izpusti vseh avtomobilov, ki jih prodajo v določenem letu, v povprečju ne presegajo 115,1 grama na kilometer, ta meja pa naj bi se naslednje leto zaostrila na 93,6 grama. To številko bo vse težje doseči ob padanju prodaje električnih vozil na eni strani in prevladovanju večjih modelov športnih terencev.

Ob grožnji več milijard evrov kazni naslednje leto je ACEA pozval EU, naj izvede "nujne ukrepe pomoči", a kot piše Euronews, Evropska komisija verjame, da je za slab položaj vsaj delno kriva industrija sama.

"Pred nami je še 15 mesecev prodaje avtomobilov in industrija ima čas ... da doseže svoje cilje," je v torek novinarjem povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije. "Vredno je tudi spomniti, da je bil cilj za leto 2025 dogovorjen leta 2019 in ... te politike smo oblikovali tako, da ima industrija čas za prilagoditev," je še dodal.

Frangež: Slovenija spremlja razmere v evropski avtomobilski industriji

Slovenija po besedah državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Matevža Frangeža spremlja dogajanje v evropski avtomobilski industriji. Pred ministrskim zasedanjem v Bruslju je poudaril, da si je treba prizadevati za okrepitev položaja Slovenije v avtomobilski industriji, pri čemer komunicirajo z različnimi akterji.

Kot je povedal ob prihodu na zasedanje ministrov, bo evropska avtomobilska industrija zaradi prihoda novih tehnologij in nove konkurence naletela na strukturne težave.

"Položaj spremljamo tako na makroravneh, torej na ravni naših ključnih trgov, kot na mikroravni, torej na ravni ključnih kupcev slovenske avtomobilske industrije," je dejal.

Sorodna novica V Revozu podpisali memorandum. Leta 2026 naj bi zagnali proizvodnjo električnega twinga.

Pojasnil je, da je država že podprla dve strateški pobudi, namenjeni prehodu na električno mobilnost. Prva je misija GREMO (GREen MObility), ki jo je slovenska avtomobilska industrija vzpostavila kot zavezo k zeleni in digitalni preobrazbi do leta 2030.

Druga pa je julija podpisana strateška namera s skupino Renault o proizvodnji nove generacije električnega twinga v novomeškem Revozu. S tem želi Slovenija po besedah državnega sekretarja svoj položaj proizvajalke avtomobilov nadgraditi v položaj proizvajalke električnih vozil.

"Seveda pa je se treba vprašati, na kakšen način bomo podprli industrije, ki bodo zaradi tega soočene z upadom naročil. Vidimo, da se v predelovalni industriji nadaljuje trend iz leta 2023, torej precejšen upad naročil," je poudaril.

Dodal je, da želijo na ministrstvu z okrepljeno komunikacijo z evropskim avtomobilskim ekosistemom, slovenskimi proizvajalci in ključnimi nacionalnimi institucijami razmišljati o ukrepih, s katerimi bi Slovenija kljub veliki preobrazbi okrepila svoj položaj v avtomobilski industriji. "Videti jo je namreč treba tudi kot priložnost, ne samo kot grožnjo," je poudaril Frangež.