Češka tako ne želi sodelovati pri premeščanju beguncev iz Italije in Grčije v druge članice Unije. V Pragi pravijo, da načrt premeščanja beguncev znotraj Unije ne deluje in da so se varnostne razmere po nedavnih terorističnih napadih spremenile. Češka se sicer bliža parlamentarnim volitvam, ki so načrtovane 20. in 21. oktobra letos.

V Bruslju so v odzivu na odločitev čeških oblasti dali jasno vedeti, da državi grozi pravni postopek zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki opredeljuje začasni dveletni sistem za premeščanje beguncev znotraj Unije. "Delitev odgovornosti in solidarnosti je moralna, politična in pravna dolžnost. Članic z zunanjo mejo ne smemo pustiti samih," je poudaril evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos.

Komisija bo prihodnji teden objavila mesečno poročilo o napredku pri uresničevanju načrta za premeščanje beguncev. V njem bo podrobno opredelila stališče do morebitnih pravnih postopkov proti kršilkam evropske zakonodaje, je spomnil Avramopulos.

V pričakovanju pravnih postopkov
Sprožitev pravnih postopkov lahko pričakujejo države, ki niso iz Grčije in Italije premestile še nobenega begunca, in tiste, ki že več kot leto dni niso premestile nikogar.

Češka že več kot leto dni ni premestila nobenega begunca, lani pa jih je premestila "le dvanajst", tako je prostora za izboljšave ogromno, izpostavljajo v Bruslju. Madžarska, Poljska in Avstrija pa so po majskem poročilu edine tri države, ki niso iz Italije in Grčije premestile še nobenega begunca in tako po navedbah komisije sistematično ne izpolnjujejo svojih obveznosti.

Višegrajska skupina ne želi beguncev
Višegrajska četverica že od začetka množičnega prihoda beguncev v Evropo nasprotuje obveznim kvotam za njihovo razporejanje. Kljub temu so članice poleti in jeseni 2015 sprejele zakonodajo, s katero so se zavezale k premestitvi določenega števila beguncev.

Sprva je bilo predvideno, da znotraj Unije premestijo 160.000 ljudi, a se je ta številka z različnimi spremembami znižala na okoli 98.000. Po majskem poročilu so članice iz Italije in Grčije doslej premestile 18.418 ljudi.

Ali bo Evropska komisija proti kršilkam dejansko ukrepala že ta mesec, ni popolnoma jasno. Tudi če komisija pravni postopek sproži, je to v glavnem politični pritisk na članico, saj takojšnjih učinkov v praksi ni. Običajno ves proces traja leta, preden pride do točke, ko sodišče kršilki naloži finančno kazen.

Proti tudi dolgoročni ureditvi
Višegrajske države nasprotujejo tudi stalnemu zavezujočemu sistemu za razporejanje beguncev po Uniji, torej dolgoročni ureditvi na tem področju, ki naj bi zagotovila pravo ravnotežje med odgovornostjo in solidarnostjo.

Dogovora, ki naj bi bil dosežen do konca tega meseca, ni na vidiku. Viri pri EU-ju so medtem opozorili, da bo "na neki točki v prihodnosti pač treba opraviti to težko razpravo", saj Italija in Grčija solidarnost potrebujeta.