Namen obiska je bil pridobivanje dodatnih informacij, na podlagi katerih bo Komisija pripravila poglobljeno analizo, so sporočili z ministrstva za finance.

Evropska komisija je v poročilu o makroekonomskih neravnovesjih v članicah EU-ja, ki ga je objavila februarja, ocenila, da Slovenija poleg 11 drugih držav EU-ja zaradi mogočih tveganj potrebuje poglobljeno analizo stanja. Poročilo Komisije je prvi korak v procesu preprečevanja in odpravljanja makroekonomskih neravnovesij, uvedenega v sklopu novega svežnja pravil, imenovanega šesterček, ki velja od sredine lanskega decembra.

Lahko neravnotežja ogrozijo delovanje EU-ja?
Po opravljeni poglobljeni analizi bo Komisija ocenila, ali v Sloveniji obstajajo presežna makroekonomska neravnotežja, ki bi lahko ogrozila normalno delovanje EU-ja.

Če bo ugotovila, da neravnotežja obstajajo, bo Komisija Svetu EU-ja predlagala, da sprejme ustrezna priporočila za odpravo ugotovljenih neravnotežij. Slovenija bi v tem primeru morala pripraviti ter Komisiji in Svetu predložiti program izpolnjevanja priporočil Sveta EU-ja.

Predstavniki EK-ja so se sešli tudi s predstavniki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ter Banke Slovenije. S predstavniki ministrstva za finance pa so se pogovarjali tudi o načrtih za fiskalno konsolidacijo.

Šušteršič je predstavil cilj vlade
Minister za finance Janez Šušteršič je na pogovorih predstavil cilj vlade, da s temeljitimi varčevalnimi ukrepi v okviru priprave rebalansa zniža primanjkljaj državnega proračuna na tri odstotke bruto domačega proizvoda.

V prihodnjem letu je cilj dodatno znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP-ja in s tem izpolnitev cilja iz postopka presežnega primanjkljaja proti Sloveniji. Pri tem je bilo pojasnjeno, da bo za oceno Komisije ključna trajnost sprejetih ukrepov v Sloveniji, so pojasnili na ministrstvu.

Evropska komisija bi lahko predlagala sankcije
Slovenijo bodo predstavniki Komisije v okviru tehničnega obiska pred pripravo spomladanske napovedi znova obiskali aprila. Takrat bo Komisija ocenjevala tudi, ali Slovenija izpolnjuje priporočila Sveta EU-ja v okviru postopka presežnega primanjkljaja in ali bodo ukrepi, ki jih bo Slovenija sprejela v okviru rebalansa, zadostni, da bo dosegla trajno odpravo presežnega primanjkljaja na verodostojen in kredibilen način.

Če bo ocena Komisije negativna, bo Svetu EU-ja v sprejetje predlagala nova priporočila, predlagala pa bo lahko sankcije v obliki brezobrestnega depozita v višini do 0,2 odstotka BDP-ja, ki bi se lahko ob nadaljnjem neizpolnjevanju zavez spremenil v denarno kazen, so še sporočili z ministrstva.