Evropska unija je pisalo v elektronskem sporočilu, ki sem ga dobil pred dnevi s prošnjo za sodelovanje pri tej rubriki – zanimiva zadeva, ampak kaj sploh je Evropska unija? Na začetku mi je bila ideja silno preprosta, seveda, sploh ni problema, en sestavek tam približno dve tipkani strani o Evropski uniji bom pa ja sestavil, potrebujem približno dve uri in sem opravil s to zadevo, saj vendar se srečujemo z Evropsko unijo na vsakem koraku, čeprav to opazimo ali ne. No, to je bil bolj teoretični del zamisli in sem ravno pred dnevi, na poti v Slovenijo, začel razmišljati o tem, kaj naj napišem. Premišljujem in premišljujem in mogoče ne bi bila slaba ideja kratek pregled zgodovine. Vse skupaj se je začelo relativno preprosto leta 1951, ko je šest evropskih držav ustanovilo Evropsko skupnost za premog in jeklo, ki se je leta 1958 preoblikovala v Evropsko skupnost in nadalje leta 1992 v Evropsko unijo, kot jo poznamo danes.

Naj bo dovolj suhoparnega naštevanja dejstev, ki jih lahko vsakdo najde na spletu. Glavni namen tega prispevka naj bi bil predvsem predstaviti osebni pogled na Evropsko unijo, če se lahko tako izrazim. In si takoj zastavim vprašanje, kaj mi Evropska unija kot prebivalcu ene izmed držav članic sploh omogoča. Odgovor je enostaven. Že v osnovni pogodbi o ustanovitvi Evropske unije je govora o štirih t. i. svoboščinah: prost pretok blaga, storitev in kapitala ter prosto gibanje ljudi, kar je vodilo v vzpostavitev notranjega trga, ki ima največji BDP od vseh gospodarstev na svetu, ampak le 7 odstotkov svetovnega prebivalstva. Ko takole prebiram različne prispevke na temo Evropske unije na spletu, se počasi začnem zavedati in spraševati, koliko ljudi se sploh zaveda prednosti, ki jih ponuja Evropska unija vsakemu izmed njih.

Ob pogledu na Slovenijo kot na eno manjših držav članic z zelo ugodno geografsko lego, povezavami, kadri in primerjavo rasti BDP-ja v zadnjih desetih letih, torej od vstopa v Evropsko unijo, sem lahko ravno v času, ko pišem ta prispevek, zasledil oceno, da je bila v Sloveniji rast BDP-ja na prebivalca za obdobje med letoma 2004 in 2014 samo 7-odstotna? Na prvem mestu je Litva s 55-odstotno rastjo v enakem obdobju in na zadnjem je Ciper z -13-odstotno. Metoda primerjave mi ni poznana, vendar se mi takoj poraja vprašanje: smo do zdaj izkoristili članstvo v Evropski uniji dobro ali slabo? Na to vprašanje naj si vsak sam poišče odgovor.

Ob vnovičnem pogledu na osnovna načela Evropske unije t. i. štiri svoboščine, vidimo, da lahko vsakdo, če se osredotočim predvsem na delojemalce, išče službo ne samo v Sloveniji, ampak tudi v vseh ostalih članicah Evropske unije. Mogoče je marsikdo od vas zdaj rekel, saj to je pa nekaj samoumevnega in je mogoče tudi brez članstva, ampak pri članstvu v Evropski uniji se mora prijava obravnati nediskriminatorno. To pomeni, da ima vsak prebivalec enake pravice za zaposlitev kjer koli v članicah Evropske unije, ne glede na njegovo državljanstvo. Na žalost pa pri vstopu 10 novih članic leta 2004 ni vse potekalo tako gladko. Stare članice so bile polne bojazni prihoda ljudi iz novih članic in posledično socialnih ter gospodarskih težav. Sam se še najbolj spominjam strahu starih članic pred sindromom t. i. "polischer Installateur", monterjev iz Poljske, in posledično je bilo za potrebe regulacije trga delovne sile potrebnih še nekaj let za delo v nekaterih državah – starih članicah, delovna dovoljenja. Vsi strahovi glede poplav delavcev iz novih članic so se izkazali za pretirane in kmalu so se pojavile prve ocene o krepitvi gospodarstva po pristopu desetih novih članic.

Evropska unija podpira program mobilnosti z različnimi programi, eden izmed njih je EURES. Ko takole brskam po spletu in zbiram ideje za ta prispevek, se počasi začnem zavedati, kako enostavna je pot do službe, študija ali samo nabiranja izkušenj v Evropski uniji. Evropska unija nam nudi vsem ogromno prednosti, pa ne glede na to, če govorimo o posameznikih ali podjetjih. Če pogledamo na kratko zgoraj omenjeni program mobilnosti – koliko od Vas je že premišljevalo o odhodu v drugo državo Evropske unije? Tudi moj odhod je bil nekakšen splet srečnih naključij in ne posledica nekega skrbnega načrtovanja, pa čeprav sem dolgo premišljeval o tem. Ob pogledu na statistiko, ki sem jo našel na straneh Evropske unije, naj bi bila v Evropski uniji približno 25-odstotna nezaposlenost med mladimi, ob tem pa nekje med dvema in tremi milijoni prostih delovnih mest. Evropska unija se trudi ustvariti pogoje za čim večjo mobilnost in ko takole premišljujem, se vprašam: smo mi kot prebivalci ene izmed držav Evropske unije pripravljeni to priložnost sprejeti in izkoristiti?

Med pisanjem tega prispevka sem se trudil neuporabljati besedo tujino iz čisto preprostega razloga – ker smo z vstopom v Evropsko unijo postali tudi državljani Evropske unije in smo, če celotno situacijo malenkostno poenostavim, v nekakšni skupni "državi" 28 nacionalnih držav. Na žalost Evropska unija še ni samostojna država in tudi ni, recimo tako, samostojnega državljanstva, ampak ko podrobneje pogledam razvoj v zadnjih 60 letih in si poskušam predstavljati, kakšen bo razvoj Evropske unije v prihodnosti, si postavljam vprašanje: bo Evropa in mi Evropejci zmožna še tesnejšega povezovanja med seboj?

Pa si poglejmo osnovna dejstva glede povezovanja. Evropska unija je skupnost 28 različnih držav s tendenco nadaljnjega širjenja predvsem v regiji nekdanje Jugoslavije. Kot zadnja je leta 2013 pristopila Hrvaška. Ob podrobnem pregledu, kaj ima teh 28 držav skupnega, bomo težko vse skupaj prevedli na isti imenovalec, razen da prihajajo geografsko z istega območja, vendar sistem oziroma bolje rečeno Unija deluje, pa čeprav je pogosto treba poiskati kompromisno rešitev, s katero so na koncu vsi bolj ali manj zadovoljni.

Da nekako sklenem to zgodbo, moram iskreno povedati, da sem imel med pisanjem, predvsem pa v času, ko sem razmišljal in iskal podatke, občutek, da nam je, čeprav se srečujemo in slišimo o Evropski uniji veliko, še zmeraj nekako tuja, nekako ni še tiste navezanosti kot na lastno državo, pa čeprav je situacija podobna. Zakaj je tako, kje so vzroki za tak odnos, pošteno povedano ne vem. Je to vprašanje identitete posameznika ali je težava že v sami osnovi Evropske unije? Je to samo nekakšna umetna tvorba in je obsojena na propad? Je njeno geslo "In varietate concordia" (združeni v različnosti) hkrati tudi njen največji sovražnik? Odgovora na žalost ne poznam.

Urban Kozinc, Nemčija