Oddaja je nastajala šest mesecev, snemali smo mesec in pol, spominov je veliko in v teh dneh, ko je zaradi volitev pred mano še veliko dela, sem preprosto vesela, da je bila oddaja dobro sprejeta in da je za nami. Vsak sogovornik je pustil svoj pečat. Ena od mladih sogovornic iz Slovenije je dejala, da Evropa ponuja veliko priložnosti, a da se je včasih treba znajti, morda tudi tvegati, se podati v neznano. Njen vrstnik je dve uri pozneje pred našo kamero dejal: Evropska unija mi ni ponudila ničesar. In to pravzaprav je na kratko današnja zgodba evropske povezave. Med vse in nič. Nekateri vidijo veliko, drugi ne vidijo ničesar. Ekipa naše oddaje je to pomlad zgodbo Evropske unije tkala od palač Pariza do tržnice na Vidikovcu pri Beogradu, od berlinskega naselja Neukölln do nogometnega igrišča v Žalcu. Pogovor o Evropski uniji je kjer koli v naši povezavi in na njenem pragu prežet z zaskrbljenostjo. Ni več zanosa in emotivnega dojemanja zgodovinskega trenutka, kot sta bila leta 2004 ob širitvi. Danes so Unija in njeni ljudje predvsem pragmatični. Eurobarometer je letos predstavil rezultate ankete, po kateri večina Evropejcev kot največjo pridobitev Unije vidi njeno gospodarsko, industrijsko in trgovinsko moč. V Evropi morda zdaj ni več romantike, kot je je bilo leta 2004, ko sta se združila Vzhod in Zahod, a je več realnosti. Evropa se mora zdaj preprosto znati prenoviti, umestiti v svetu in delovati za blaginjo Evropejcev. Brez romantike in brez komunikacijskih floskul, s katerimi v Bruslju zasipajo državljane Unije v globoki želji: radi nas imejte.
Manica Janežič Ambrožič in Dejan Ladika sta stara televizijska znanca, ki si voditeljski sedež v Dnevniku podajata že nekaj let. Tokrat pa sta stopila skupaj in združila moči ob volitvah v Evropski parlament, ko se na vseh treh televizijskih soočenjih trudita iz kandidatov za evropske poslance iztisniti kar največ, kar bo volivcem morda olajšalo odločitev, katero številko in katerega kandidata obkrožiti na nedeljskih volitvah. Pred drugim in tretjim soočenjem, ki bosta v četrtek in petek, sta si nekaj časa vzela tudi za naša vprašanja.
V četrtek ob 20. uri bo na 1. programu TV Slovenija soočenje neparlamentarnih strank, v petek ob 20. uri pa soočenje parlamentarnih strank.
Če bi si želeli kandidatom zastaviti kakšno vprašanje, lahko to storite na twiterju, na naslovu @rtvslo, voditelja pa bosta vaše vprašanje na soočenju prenesla naprej.
"Med soočenji je vedno prava drama, kar se od doma ne vidi"
Televizijska soočenja, kjer vse poteka v živo in je dogajanje nepredvidljivo, so tudi za izkušene voditelje vsakič znova poseben izziv. Kako pa sta se nanje pripravljala Manica in Dejan? "Z Dejanom sva se na oddaje res skrbno pripravljala in se še pripravljava. Pred nama sta še dve soočenji in volilna nedelja. Doslej sva verjetno premlela na stotine idej, obračava vsako besedo posebej. Pomaga nama najina dnevniška kilometrina in dejstvo, da sva v paru že nekajkrat vodila in se precej dobro poznava, kar pomeni, da se v studiu razumeva brez besed. In to je pri oddaji v živo zelo pomembno," je povedala Manica, Dejan pa je ob tem dodal, da je za pripravo potrebno ogromno časa, predvsem za razmišljanje in oblikovanje vprašanj. "Vsa predvolilna soočenja vodiva skupaj, kar je novost v našem programu in terja še dodatne priprave, ker morava vse zelo natančno razdelati in se potem tega v studiu tudi držati. Soočenja pa so vedno zelo nepredvidljiva. Z Manico že vrsto let sodelujeva, si zaupava, oba prihajava z Dnevnik,a in to gotovo olajšuje vse skupaj ter ustvarja dobro dinamiko. Tudi z vsemi drugimi, ki sodelujejo pri tem projektu, smo postali prava ekipa," je še povedal.
Manica nam je zaupala še, da je v studiu med soočenji vedno prava drama, kar je od doma pravzaprav nemogoče opaziti, saj je vse videti enostavno. "Kandidati, občinstvo z zastavami in vzkliki, vmes pa sekunde odgovorov in replik, pa skrbno sledenje besedam kandidatov, da loviš podvprašanja. Kje je bil odgovor in kje ne? Kje vztrajati in kje ne? Je še čas za podvprašanje ali ne?" je povedala Manica. Dejan je ob tem izpostavil še potrebo, da ujameš pravo razmerje med domačimi in evropskimi vprašanji. "Tokratne evropske volitve bodo namreč zaradi skorajšnjih predčasnih državnozborskih volitev najpomembnejše do zdaj. Marsikaj se bo pokazalo na volilno nedeljo, vse kaže, da bo precej poražencev," je prepričan.
V virtualnem studiu se zdi, kot da mahaš v prazno
Dejan Ladika bo na volilni večer nastopil tudi v virtualnem studiu, kjer bo interpretiral izide volitev. Kot nam je povedal, to od novinarja zahteva veliko koncentracije in orientacije, saj dela v prazni, neskončni modrini in se šele na zaslonu tudi za novinarja objekti s podatki sestavijo. "Podatki bodo zagotovo izjemno zanimivi," je Dejan vse gledalce v nedeljo zvečer povabil pred zaslone in dodal še: "Predvsem bo zanimivo videti, kdo je koga izvolil po spolu, starosti, koliko mladih je oddalo glas in komu, koga so volili upokojenci, kako so se porazdelili glasovi glede na strankarsko opredeljenost. Zanimivo bo, kako se bodo razporedili glasovi na razdrobljeni levici, čigave volivce so pritegnile nove stranke. Tudi na desnici so pričakovanja velika". Ker bo treba interpretirati izide iz vseh 28 držav članic, bo zanimivo spremljati tudi, kakšen položaj bodo ohranile zdajšnje vodilne stranke in kako močne bodo postale evroskeptične sile, zlasti skrajna desnica.
"Evropska unija zahteva pogled, ki seže dlje"
Evropske volitve se zdijo povprečnemu državljanu precej oddaljene, bruseljski aparat pa bolj kot ne sam sebi namen, kar se kaže tudi na izjemno nizki volilni udeležbi. V Evropskem parlamentu odgovarjajo, da bo letos drugače, kako pa evropsko realnost doživljata naša sogovornika? "Sem prepričana Evropejka in menim, da je bil vstop Slovenije v Evropsko unijo dobra odločitev, saj bi bila leta 2004 ostati zunaj, in ne sesti za mizo evropskega odločanja, huda napaka. Leta 2008 je Slovenija kot prva nova država članica pol leta predsedovala Evropski uniji. Danes bi naš glas za evropsko mizo moral biti močnejši, morda tudi skrbneje izbran, a ne smemo pozabiti - šteje. In ni nepomembno, koga bodo slovenski volivci poslali v Bruselj, ni nepomembno, kako visoko so Slovenci v evropski administraciji, in ni nepomembno, kdo bo slovenski komisar. V Sloveniji pa se je večini ljudi najlaže ukvarjati s pogrevanjem domačih zgodb in veliko ljudem pogled ne seže prav daleč. Evropska unija pa zahteva prav to: pogled, ki seže dlje," nam je povedala Manica.
Dejan je ob tem dodal: "Pri nas je bila volilna udeležba na zadnjih evropskih volitvah med najnižjimi v članicah Unije, manj kot 30-odstotna. Morda bo zaradi politične krize v Sloveniji tokrat višja, odzivi po našem prvem soočenju kažejo, da ljudem ni vseeno. Ne verjamem, da bi lahko kandidati evropskih strank za predsednika Evropske komisije bolj pritegnili ljudi na volišča, ker tudi ni nujno, da bodo voditelji držav to upoštevali pri izbiri novega predsednika Evropske komisije".
Otroci kritiki EU-ja, ker mame ni doma
Ker priprave na soočenja in vodenje oddaj vzamejo nemalo časa, nam je Manica zaupala tudi, da se njeni otroci pritožujejo, da mame to pomlad ni nič doma. Na vprašanje, kako svojim otrokom pojasni, kaj Evropska unija je, pa nam je povedala: "Verjetno so moji otroci tam nekje med evrokritiki. Kritiki tega, da zaradi Evropske unije mame že nekaj tednov ni veliko doma. Sicer pa o Evropski uniji nekaj vedo, o tej temi so se učili v šoli, precej pa o tem slišijo tudi doma. Zadnje tedne so tako tudi pozno v noč poslušali, kako sem se dogovarjala s sogovorniki. Večina pogovorov je bila posejanih z izrazi, kot so: Evropska unija, integracija, vizija, reforma, države članice, Bruselj, evro, evroskeptiki, fiskalna unija, trojka, solidarnost …" nam je še povedala Manica.
Oddaja je nastajala šest mesecev, snemali smo mesec in pol, spominov je veliko in v teh dneh, ko je zaradi volitev pred mano še veliko dela, sem preprosto vesela, da je bila oddaja dobro sprejeta in da je za nami. Vsak sogovornik je pustil svoj pečat. Ena od mladih sogovornic iz Slovenije je dejala, da Evropa ponuja veliko priložnosti, a da se je včasih treba znajti, morda tudi tvegati, se podati v neznano. Njen vrstnik je dve uri pozneje pred našo kamero dejal: Evropska unija mi ni ponudila ničesar. In to pravzaprav je na kratko današnja zgodba evropske povezave. Med vse in nič. Nekateri vidijo veliko, drugi ne vidijo ničesar. Ekipa naše oddaje je to pomlad zgodbo Evropske unije tkala od palač Pariza do tržnice na Vidikovcu pri Beogradu, od berlinskega naselja Neukölln do nogometnega igrišča v Žalcu. Pogovor o Evropski uniji je kjer koli v naši povezavi in na njenem pragu prežet z zaskrbljenostjo. Ni več zanosa in emotivnega dojemanja zgodovinskega trenutka, kot sta bila leta 2004 ob širitvi. Danes so Unija in njeni ljudje predvsem pragmatični. Eurobarometer je letos predstavil rezultate ankete, po kateri večina Evropejcev kot največjo pridobitev Unije vidi njeno gospodarsko, industrijsko in trgovinsko moč. V Evropi morda zdaj ni več romantike, kot je je bilo leta 2004, ko sta se združila Vzhod in Zahod, a je več realnosti. Evropa se mora zdaj preprosto znati prenoviti, umestiti v svetu in delovati za blaginjo Evropejcev. Brez romantike in brez komunikacijskih floskul, s katerimi v Bruslju zasipajo državljane Unije v globoki želji: radi nas imejte.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje