Predsedniku Evropske komisije pri izvolitvi komisarjev ne gre vse po načrtih. Parlamentarci zahtevajo več moči, Barroso pa je moral, da bi si zagotovil izvolitev komisije, nekoliko popustiti. Foto: Reuters
Predsedniku Evropske komisije pri izvolitvi komisarjev ne gre vse po načrtih. Parlamentarci zahtevajo več moči, Barroso pa je moral, da bi si zagotovil izvolitev komisije, nekoliko popustiti. Foto: Reuters

Da gre za resen korak v to smer, kaže osnutek dogovora med predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in vodjami parlamentarnih političnih skupin, ki je te dni pricurljal v javnost.

Barroso naj bi namreč, da bi si zagotovil potrditev svoje druge komisije, privolil v to, da bo resno razmislil o tem, da bi komisarjem predlagal, naj odstopijo, če bo tako zahteval Evropski parlament, je za Radio Slovenija poročala Meta Dragolič. Če posamezni komisar zahteve parlamenta ne bo sprejel, bo moral svojo odločitev sam pojasnjevati evropskim parlamentarcem.

Parlamentarci že drugič preprečili izvolitev kandidata
Evropski parlament po do zdaj veljavnih pravilih lahko zavrne celotno komisijo, ne more pa nesoglašati z izvolitvijo posamičnih komisarjev. Evropski parlamentarci so sicer že dvakrat uspeli preprečiti izvolitev kandidatov za evropska komisarja. Dva kandidata sta se namreč kandidaturi odpovedala. Prvič se je to zgodilo leta 2004, ko so parlamentarci nasprotovali kandidaturi Italijana Rocca Butigllioneja, drugič pa letos, ko se je kandidaturi odpovedala bolgarska kandidatka Rumiana Želeva. Državi sta bili prisiljeni predlagati nova kandidata.

Pet strani dolg dogovor poleg tega predsedniku Evropskega parlamenta Jerzyju Buzeku omogoča udeležbo na zasedanjih komisije, če ta odloča o kakšni pomembni evropski zakonodaji. Od Barrosa zahteva, da se dvakrat mesečno sreča s predsedniki parlamentarnih političnih skupin, parlamentu pa naj bi dodelil tudi več pravic pri mednarodnih pogajanjih, predvsem na trgovinskem področju.

Pri zakonih popuščanja ne bo
Barroso pa je vendarle ostal neomajen glede dveh področji. Zavrnil je zahteve, da bi evropski parlamentarci zasliševali diplomate, ki bodo zasedli mesta vodij evropskih predstavništev po svetu, prav tako pa se ni želel zavezati, da bi komisija na zahtevo parlamenta pripravila zakonodajni predlog. Dejal je, da bo komisija takšno zahtevo proučila in razloge o tem, zakaj je ni sprejela, pojasnila, medtem ko predlaganje novih zakonov še vedno ostaja trdno v pristojnosti Evropske komisije.