Evropski finančni ministri so ob dveh ponoči po dodatnih osmih urah pogajanj dosegli dogovor o direktivi o sanaciji in likvidaciji bank. S tem so odprli pot za pogajanja z Evropskim parlamentom o skupni zakonodaji, ki naj bi breme reševanja bank z davkoplačevalcev prenesla na lastnike in upnike.

Zajamčene hranilne vloge do 100 tisoč evrov bodo v vsakem primeru v celoti izplačane, zanje bodo v skrajnem primeru še vedno nosili breme davkoplačevalci, predvideva nočni dogovor. Delničarjem, imetnikom obveznic in velikim vlagateljem pa bodo v primeru propada banke lahko odpisali del terjatev ali jih pretvorili v lastniške deleže. V skladu z dogovorom bodo imele pri poplačilu vloge fizičnih oseb ter mikropodjetij, malih in srednje velikih podjetij prednost pred depoziti velikih podjetij in drugimi upniki.

Na zahtevo skupine držav, med njimi Francije, so v to pravilo vnesli tudi nekaj prožnosti, tako da bodo nacionalni organi lahko pod določenimi pogoji odločili, da izjemoma prednostno poplačajo tudi kako drugo vrsto terjatev.

Sklad za reševanje bank ne bo obvezen
Kompromis so sklenili tudi glede obveznosti, da mora vsaka država v desetih letih oblikovati sklad za reševanje bank, v katerega bodo banke vplačale vsaj 0,8 odstotka skupne vrednosti zajamčenih vlog. Na pritisk Londona ta sklad ne bo obvezen, kjer banke - tako kot v Britaniji - državi že plačujejo posebno dajatev.

V pogajanjih so vključili tudi možnost, da bi sklad za reševanje bank izjemoma in pod strogimi pogoji lahko tudi kril izgube ali dokapitaliziral banko, a le v primeru, če bi pred tem delničarji banke in upniki prevzeli izgube v vrednosti vsaj 8 odstotkov skupnih obveznosti banke.

Dogovor odpira pot za pogajanja s parlamentom, ministri prvo branje pričakujejo do konca leta in poudarjajo, da gre za pomemben korak k odgovornemu ravnanju bank, k bančni uniji in stabilnosti evrskega območja.

Erika Štular, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja