Sveženj, ki ga je podpredsednik komisije Jyrki Katainen pred kratkim predstavil na izrednem zasedanju kmetijskih ministrov EU-ja, je osredotočen na reševanje finančnih težav kmetov, težav v delovanju prehranske verige in za stabilizacijo trgov.

V finančno podporo kmetom predlaga tri ključne ukrepe.

Trije ključni ukrepi
Prvi je ciljna pomoč v obliki nacionalnih ovojnic za vse države za ublažitev krize v mlečnem sektorju. Porazdelitvenega ključa še ni dorekla, posebno pozornost bo pri tem namenila najbolj prizadetim državam.

Drugi ukrep je akontacija neposrednih plačil. Članice bodo lahko do 50 odstotkov nacionalne ovojnice porabile že od 16. oktobra, ne šele od 1. decembra, če bodo izvedle potrebne kontrole. Komisija predlaga tudi povečanje deleža s 50 odstotkov na 70 odstotkov.

Tretji predlagani ukrep za finančno pomoč kmetom je akontacija nekaterih plačil v sklopu programa za razvoj podeželja. Članice že lahko pospešijo nekatera plačila, in sicer do 75 odstotkov od 16. oktobra. Komisija zdaj predlaga zvišanje deleža na 85 odstotkov.

Več denarja za promocijo evropskih izdelkov
V sklopu prizadevanj za stabilizacijo trgov komisija predlaga tudi niz ukrepov za okrepitev povpraševanja in zmanjšanje ponudbe, na primer podaljšanje in okrepitev pomoči za zasebno skladiščenje masla in posnetega mleka v prahu ter novo shemo zasebnega skladiščenja za prašičje meso.

Komisija za uresničitev tega cilja predlaga tudi povečanje zdaj 81-milijonskega proračuna za promocijo evropskih proizvodov v letu 2016, zlasti za promocijo mlečnega in prašičjega sektorja, ter postopno povečevanje tega proračuna do 200 milijonov evrov v letu 2019.

Napoveduje tudi krepitev spodbujanja izvoza proizvodov EU-ja na tretje trge - evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan naj bi letos in prihodnje leto s tem namenom obiskal Kitajsko, Japonsko, Mehiko in Kolumbijo.

Pomoč že zaradi ruskega embarga
Za premostitev težav pri delovanju prehranske verige komisija predlaga vzpostavitev nove delovne skupine, ki bo preučila vrsto ciljnih ukrepov, in zdravstveni pregled mlečnega sektorja že prihodnje leto, ne šele v letu 2018, kot je bilo načrtovano.

V komisiji ob tem tudi poudarjajo, da je treba današnji sveženj upoštevati v kontekstu znatne pomoči, ki je že namenjena kmetijskemu sektorju v odziv na ruski embargo, in splošne letne neposredne pomoči kmetom in pomoči za razvoj podeželja, ki znaša več kot 50 milijard evrov.

Koliko denarja bo dejansko namenjenega kmetom?
Slovenski kmetijski minister Dejan Židan pa je do predlaganega 500-milijonskega svežnja Evropske komisije v pomoč kmetom, ki se spoprijemajo s težavami zaradi padca cen mleka, kritičen, ker je še zelo nedodelan.

Predlog komisije v vrednosti pol milijarde evrov je minister komentiral z besedami, da se to morda zdi veliko, a ko se porazdeli po državah, ni tako.

V tem trenutku po Židanovih besedah ni jasno niti, koliko izmed teh 500 milijonov evrov je sploh namenjenih kmetom. Sveženj namreč vključuje več ukrepov, tudi dodatne spodbude za skladiščenje in dodatno promocijo. Znana ni torej niti krovna številka pomoči kmetom, kaj šele razdelitev po članicah.

Židanu pa je v svežnju všeč, da je komisija vanj vključila dva slovenska predloga: za odkup viškov mlečnih proizvodov v humanitarno pomoč beguncem ter za razširitev uporabe ukrepa za razdeljevanje mleka v šolah.

Protest kmetov
Medtem pa se je v Bruslju zbralo okoli 5.000 kmetov, predvsem iz Belgije, Nemčije in Francije, ki protestirajo zaradi perečih razmer na trgu mleka, mesa ter sadja in zelenjave. Na poti v belgijsko prestolnico so protestniki s traktorji po poročanju belgijske tiskovne agencije Belga zjutraj povzročili približno 200 kilometrov zastojev.

V bruseljskem predelu Schuman, kjer so se sešli kmetijski ministri EU-ja, doni od divjega hupanja, promet in gibanje na tem območju sta zelo otežena, številne ceste in ulice so zaprte, protesti pa so od mirnih prešli tudi v spopad s policijo.

Padanje cen iz več razlogov
za 20 odstotkov, v Sloveniji za 20,5 odstotka.

Padajoče cene mleka, prašičjega in govejega mesa ter sadja in zelenjave so posledica več dejavnikov - ruskega embarga na evropske proizvode v odziv na sankcije zaradi ukrajinske krize, upočasnitve rasti in povpraševanja na Kitajskem, poletne suše in tudi spremenjenih prehrambnih navad ljudi. Proizvajalci mleka pa za svoje tegobe krivijo tudi odpravo mlečnih kvot aprila letos.