Solidarnost mora biti obvezna, a članice naj imajo možnost izbire med sprejemom prebežnikov in finančno pomočjo, je v Lillu dejal francoski notranji minister Gerald Darmanin.

Notranji ministri Unije, med njimi slovenski minister Aleš Hojs, so na neformalnem zasedanju v Lillu razpravljali o svežih idejah, ki naj bi pospešile prenovo schengenskega območja in zagotovile preboj pri sprejemanju migracijskega pakta.

Prihod prebežnikov prek Belorusije in talibanski prevzem oblasti v Afganistanu naj bi potrjevali, da je oboje nujno, je poročala Slovenska tiskovna agencija.

Francija migracijski pakt uvrstila med prednostne naloge

Francija je takoj ob začetku predsedovanja Svetu EU-ja napovedala, da si bo prizadevala za postopno sprejemanje migracijskega pakta, ki je zaradi spornih obveznih migracijskih kvot v zastoju že od migracijske krize leta 2015.

Članice z zunanjo mejo Unije, ki so pod največjimi migracijskimi pritiski, so namreč do zdaj vztrajale pri solidarnosti na temelju obveznega premeščanja prebežnikov iz najbolj obremenjenih v preostale članice. Okoli deset držav, med njimi vzhodne in baltske članice ter tudi Slovenija, pa obveznemu premeščanju nasprotuje.

Darmanin: Sprejemanje ali finančna podpora

Francija si za krmilom EU-ja prizadeva za odmik od spornega koncepta obveznih migracijskih kvot. Francoski notranji minister je namreč danes dejal, da naj bo premeščanje prostovoljno. Tiste države, ki ne želijo sprejeti prebežnikov v okviru sistema premeščanja, naj po njegovih besedah zagotovijo "zelo veliko finančno podporo".

Francosko predsedstvo predlaga začasen novi mehanizem za premeščanje ljudi, ki potrebujejo zaščito. V tem mehanizmu, ki naj bi bil preprost, predvidljiv in verodostojen, naj bi torej članice sodelovale prostovoljno, piše v gradivu, ki ga je predsedstvo pripravilo za današnjo razpravo.

Nemčija za koalicijo voljnih sprejemanja prebežnikov

Tudi sporočila Nemčije so podobna. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser se je glede vprašanja sprejemanja prebežnikov zavzela za koalicijo voljnih in podprla pristop francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je v govoru v sredo zvečer v Lillu omenil dvanajst držav, ki naj bi bile pripravljene sodelovati.

Ta okvir obvezne solidarnosti z možnostjo sprejema prebežnikov v okviru premeščanja ali znatne finančne pomoči je en del prve stopnje sprejemanja migracijskega pakta, ki naj bi vključeval tudi napredek glede zakonodaje o postopkih na meji in evropske podatkovne zbirke prstnih odtisov Eurodac. Gre sicer za načelno podporo, podrobnosti bo treba še doreči.

Francoski predlogi vključujejo tudi poseben mehanizem za nujno posredovanje na mejah kot dopolnilo k agenciji za zunanje meje Frontex. Namen naj bi bil preprečiti scenarije, kakršen se je zgodil v primeru krize na meji z Belorusijo, ko Frontex zaradi nasprotovanja Poljske ni mogel na zunanjo mejo unije.

Hojs proti prispevanju finančne pomoči namesto sprejemanja prebežnikov

Hojs je medtem izrazil nasprotovanje predlogu, naj članice EU-ja, ki ne želijo sprejeti prebežnikov v okviru sistema premeščanja, prispevajo finančno pomoč.

Ideja, da bi obvezno premeščanje lahko nadomestili s finančnim prispevkom, ni povsem nova, saj je bila na mizi že pred leti, pa ni dobila potrditve, je spomnil Hojs. Ocenil je, da je vse odvisno od višine tega prispevka – če bo ta razmeroma nizek, potem se bo kar nekaj držav odločilo za to možnost.

Za zdaj ni konkretnih izračunov, koliko naj bi znašal ta prispevek. Se je pa pred časom govorilo o nekaj deset tisoč evrih na prebežnika, kar je nesorazmerno ogromno in nesprejemljivo, nobena država ne bi mogla privoliti v to, je Hojs dejal v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.

Ob tem je poudaril, da tega predloga ne bo podprl, saj da je treba najprej celovito ovrednotiti, kaj vse je solidarnost. Ta ideja se lepo sliši, sprejemljiva je v delu, ko gre za prostovoljen pristop k premeščanju, vendar pa vključuje kaznovanje tistih, ki k temu ne bi pristopile, je dejal.

Hojs: Prosilcem za azil je treba omejiti gibanje

Ocenil je tudi, da bi bil to nov dejavnik spodbujanja migracij, ter spomnil, da je bila Slovenija lani po številu prošenj za azil na prebivalca za Ciprom in Avstrijo na tretjem mestu v EU-ju, kar da je neverjetno in nepredstavljivo ter posledica precej bolj instrumentaliziranih in informiranih prebežnikov.

Število prošenj za azil se je podvojilo na skoraj 5000, pri čemer več kot 90 odstotkov ljudi ne počaka na konec procesa, torej gre po njegovih besedah za popolno zlorabo azilnih postopkov. Zato se Slovenija zavzema za omejitev možnosti gibanja prosilcem za azil v času, ko čakajo na odločitev, je še poudaril minister.

Macron bi reformiral upravljanje schengena

Macron se je v sredo znova zavzel tudi za bolj politično upravljanje schengenskega prostora. Francozi za krmilom EU-ja predlagajo vzpostavitev "schengenskega sveta", v okviru katerega bi večkrat na leto in v primeru krize opravili politični zdravstveni pregled schengena. V njem naj bi sodelovale vse članice Unije in preostale schengenske države.

Zagotoviti je treba upravljanje schengena po vzoru upravljanja območja evra – da torej notranji ministri upravljajo schengen, tako kot finančni ministri upravljajo območje evra, je ponazoril francoski notranji minister.

Migracije, teroristični napadi in pandemija covida-19 so v preteklih letih precej načeli schengenski prostor, v katerem naj ne bi bilo sistematičnega preverjanja potnih listov na notranjih mejah. Afganistanska kriza in cinična uporaba migracijskih tokov na strani Belorusije sta bistvena dogodka za schengen, poudarja francosko predsedstvo.

Predlog za krepitev političnega upravljanja schengenskega prostora so po besedah francoskega ministra članice sprejele s širokim konsenzom, prvi schengenski svet se bo sestal 3. marca.

Hojs: Slovenija močno podpira schengenski svet

Tudi Hojs je predlog glede schengenskega sveta podprl. Pobuda tudi po njegovih besedah uživa precejšnjo podporo, bo pa verjetno potrebnega precej časa za odločitve o delovanju tega novega telesa, saj da so vselej težave v podrobnostih.

Trdne zunanje meje so za Francijo očitno pogoj za širitev schengena na Hrvaško, čeprav je Macron že pred časom izrazil naklonjenost vstopu države v to območje.

Najprej je treba doseči dogovor o utrditvi zunanje meje, pri čemer je pomembna prva stopnja pri sprejemanju migracijskega pakta, nato bo mogoče govoriti o širitvi schengena, so na začetku januarja povedali francoski vladni viri.

Slovenija po Hojsovih besedah ne želi takšnega pogojevanja, saj da ni jasno, kakšna bo usoda migracijskega pakta, ter si želi, da se tako Hrvaški kot Romuniji in Bolgariji omogoči vstop v schengensko območje.