Nemški časnik Die Welt poroča, da so Evropska centralna banka (ECB) in centralne banke evroobmočja po nekaterih ocenah v okviru programa odkupa državnih obveznic ranljivih članic območja evra na sekundarnem trgu, torej iz druge roke, kupile za 40 milijard evrov grških obveznic. Ob popolnem nezaupanju do Grčije na finančnih trgih so jih pridobile po precej nižji ceni.

Zdaj jih zamenjujejo za nove obveznice po nominalni vrednosti okoli 50 milijard evrov, medtem ko naj bi bili drugi pogoji, kot sta obrestna mera in ročnost odplačevanja, podobni kot do zdaj. Dobičku, ki ga bodo institucije Evrosistema pri tem ustvarile, se bodo po pisanju časnika odrekle v dobro 17 članicam evrskega območja. Celotna operacija naj bi bila končana in poravnana do ponedeljka.

Dobiček za pomoč Grčiji?
Predsednik ECB-ja Mario Draghi je po seji sveta ECB prejšnji četrtek povedal, da takšna odpoved dobičku ne bi kršila pogodbe EU-ja, ki osrednji denarni ustanovi območja evra preprečuje neposredno financiranje držav. Odločitev o načinu porabe teh pridobljenih sredstev je sicer uradno v rokah držav, a po pisanju nekaterih tujih medijev bi ga lahko porabile tudi za pomoč prezadolženi Grčiji.

Način sodelovanja ECB-ja pri dolžniški razbremenitvi Grčije je tako očitno drugačen od prvotnih informacij, po katerih naj bi ECB prek začasnega sklada za zaščito evra Atenam dejansko omogočil, da po nižji ceni odkupijo del svojega dolga in se tako razdolžijo. Britanski poslovni časnik Financial Times (FT) piše, so se v Frankfurtu za zamenjavo obveznic odločili šele potem, ko so od Grčije pridobili zagotovilo, da bo ECB v prihodnje izvzet iz vsakršnega prisilnega odpisa tega dolga.

ECB primorana v odpis dolga?
V primeru državnega dolga namreč obstaja možnost, da upniki neke države skozi t. i. klavzule kolektivnega ukrepanja s kvalificirano večino kot neke vrste upniški odbor privolijo v prestrukturiranje dolga. ECB bi bil ob uporabi takega prijema lahko primoran v odpis dolga, kar bi po pisanju FT-ja lahko imelo negativne učinke na ukrepanje ECB-ja na trgu državnega dolga. Vlagatelji bi se lahko ustrašili, da bo ECB tudi v drugih primerih imel tako privilegirano obravnavo. Prav tako obstaja nevarnost pravnih postopkov proti ECB-ju zaradi nepravične obravnave. ECB sicer v zadnjih tednih počasi ugaša svoj program odkupovanja državnih obveznic.

Francija bo Grčiji stala ob strani
Francoski premier Francois Fillon je medtem dejal, da je igranje z možnostjo, da Grčija nenadzorovano razglasi nesposobnost odplačevanja dolgov, popolnoma neodgovorno. Fillon se je na nekatere izjave iz Nemčije, Finske in Nizozemske, da bi bilo treba pomisliti o možnosti grške razglasitve nezmožnosti odplačevanja obveznosti, odzval s trditvijo, da je treba "storiti absolutno vse", da se to ne zgodi. "Takšen scenarij bi bil dramatičen za Grke same in za vse Evropejce," je bil odločen. Pravi, da obstajata zaveza grškega parlamenta in posebna zaveza grških političnih strank glede varčevalnih in reformnih ukrepov, zasebni upniki pa so privolili v 70-odstotni odpis nominalne vrednosti grškega dolga. "Zdaj mora Evropa spoštovati svoje zaveze. To stališče bo branila Francija," je poudaril.

Fillon je zatrdil, da kljub drugačnim izjavam nekaterih politikov med Parizom in Berlinom glede tega vprašanja ni nobenih nesoglasij, "čeprav se včasih znotraj nemške vladajoče koalicije sliši različne glasove". Predvsem v Nemčiji se v zadnjih dneh vse bolj zaostruje razprava glede nadaljnje usode Grčije, do vse večjih napetosti pa prihaja tudi na relaciji Berlin-Atene.

Pozivi, naj Grčija zapusti evroobmočje
Znotraj vladajoče koalicije krščanskih demokratov (CDU/CSU) in liberalcev (FDP) so vse glasnejši tisti, ki pravijo, da Grčija zaradi sistemskih pomanjkljivosti, kot so korupcija, slabo delujoča državna uprava in nesposobni politični razred, ki ni pripravljen na spremembe, preprosto ni sposobna izpeljati potrebnih reform. Vse več jih meni, da bi morala Grčija preprosto zapustiti območje evra, saj ji nobena pomoč ne more pomagati. Iz vrst FDP-ja je tudi slišati, da ne bodo podprli novega programa pomoči, če ne bodo Grki ponudili verodostojne perspektive za izvedbo vseh potrebnih reform.

Za zdaj sicer še vedno velja, da naj bi finančni ministri držav območja evra odločitve glede drugega programa pomoči Grčiji sprejeli v ponedeljek. V povezavi z zasedanjem so se po telefonu pogovarjali nemška kanclerka Angela Merkel, italijanski premier Mario Monti in predsednik grške tehnične vlade Lukas Papadimos in izrazili optimizem.

Skepticizem med državami z najvišjo oceno
"Glede tega, ali bo Grčiji uspelo, so skeptične predvsem države z bonitetno oceno AAA. Nevarnost grške insolventnosti ni minila," je opozorila avstrijska finančna ministrica Maria Fekter. Negotovost se poraja predvsem zaradi ocene Evropske komisije, ECB-ja in Mednarodnega denarnega sklada, da bo grški dolg leta 2020 znašal 129 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je več od cilja 120 odstotkov BDP-ja, ki so ga postavili lanskega oktobra.

Grška vlada naj bi v parlament poslala predlog zakona, s katerim naj bi država privarčevala še 325 milijonov evrov in tako izpolnila eno izmed zahtev evroskupine. Gre predvsem za dodatno znižanje pokojnin in nekaterih socialnih transferjev.