Golob in Bettel sta se na srečanju v Luksemburgu osredinila predvsem na gospodarsko sodelovanje med državama. Dotaknila sta se tudi vprašanja širitve Evropske unije in Zahodnega Balkana. Premierja sta se strinjala, da je treba vse države, ki se želijo pridružiti Evropski uniji, obravnavati enako. Pri tem sta poudarila pomembno vlogo Evropske komisije, ki bo predvidoma oktobra predstavila širitveno poročilo.

"Širitev je bila 20 let tehnično vprašanje, tehnično pomeni dejansko prepuščeno Evropski komisiji in izpolnjevanju tehničnih meril. Zaradi ruske agresije v Ukrajini se je nekoliko spremenil pogled in proces postaja vedno bolj geopolitično, in ne tehnično vprašanje," je na skupni novinarski konferenci z Bettelom povedal Golob.

Dodal je, da je Slovenija v stiku z Evropsko komisijo, da bi jasno predstavila svoje stališče, s katerim se strinja tudi več drugih držav članic EU-ja. To je, da je treba Zahodni Balkan pri širitvi Unije obravnavati enako ali podobno kot Ukrajino in Moldavijo, je povedal.

Poleg upoštevanja tehničnih pogojev je treba po premierjevih besedah upoštevati tudi geopolitično realnost. "Ne želimo si, da bi Zahodni Balkan samo zaradi pomanjkanja pozornosti komisije naenkrat postal talec nekih tujih sil," je poudaril Golob.

Bettel je prav tako menil, da je treba vse države, ki se želijo pridružiti Uniji, obravnavati enako, pri čemer pa je bolj poudaril pomen izpolnjevanja pogojev. "Pravila so za vse enaka in pri tem bom vztrajal," je dejal. Pri tem ne obstaja sistem, ki bi zaobšel pravila in omogočil hitrejšo pridružitev, je dodal luksemburški premier.

Tako je tudi glede podpore začetku pogajanj z Bosno in Hercegovino, za kar se je v nedavnem pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu zavzel slovenski premier, dejal, da želi počakati na oktobrsko poročilo Evropske komisije. Ta namreč opravi analizo izpolnjevanja različnih pogojev. Golob je sicer v odgovoru na vprašanje o odzivih na pismo poudaril, da namen tovrstnih pisem ni pridobivanje odzivov, ampak bolj spodbujanje razprave.

Metsola: Unija mora biti pripravljena na reforme

Medtem je ob robu zasedanja Evropskega parlamenta predsednica parlamenta Roberta Metsola dejala, da mora biti ob pričakovanjih glede širitve Unije na Zahodni Balkan EU pripravljen na reforme. Kar deluje za sedemindvajseterico, namreč ne bo nujno delovalo tudi za večji EU, ključno pa mora ostati zavedanje, da je "Evropa močnejša in varnejša, če je večja", je dejala.

Metsola je bila kritična do učinkovitosti konference o prihodnosti Evrope. Kot je dejala, je težko upravičiti, da "so več kot leto in pol preživeli na konferenci, nato pa se ni zgodilo praktično nič".

Prepričana je, da se je treba boriti proti tistim, ki želijo uničiti EU. "Zame je jasno, da kdor želi uničiti Evropo, ne ustvarja večine. Večino zgradite s konstruktivno proevropsko sredino, in za to konstruktivno proevropsko sredino bo treba trdo delati," je dejala.

Pred evropskimi volitvami, ki bodo junija prihodnje leto, Metsola sicer politično ozračje v Evropskem parlamentu ocenjuje kot dobro. Mandat, v katerem so se enotno spoprijeli z veliko nepričakovanimi izzivi, denimo epidemijo covida-19, vojno v Ukrajini in migracijami, pa je označila za uspešen.

V naslednjih mesecih, tudi v predvolilnem obdobju, bo prioriteta po njenih besedah podpora Ukrajini, velik izziv še vedno ostaja tudi prihod prebežnikov. Nadeja pa se, da bi lahko dogovor na tem področju v EU-ju dosegli še pred volitvami. Prve na lestvici prioritet pa še posebej po preteklem poletju ostajajo podnebne spremembe, je dejala.

Metsola je kot nujno poudarila tudi odgovornost predstavnikov držav članic v Evropskem parlamentu za pojasnjevanje in boljšo komunikacijo sprejetih odločitev. "V najhujših časih morajo ljudje videti najboljše v Evropi. Prepričana sem, da nam bo to naslednje leto uspelo," je še poudarila.

Golob in Bettel v Schengen

Premierja Golob in Bettel sta se po novinarski konferenci odpravila v Schengen, kjer je bil leta 1985 podpisan schengenski sporazum, s katerim so določene članice odpravile nadzor na medsebojnih mejah. Pred odhodom sta poudarila pomen ohranitve schengena in prostega gibanja, kar je Bettel označil za veliko pridobitev. "Če želimo, da schengen deluje, pa morajo delovati tudi njegove zunanje meje," je dejal. Slovenija se po Golobovih besedah zavzema za polno delovanje schengena in da članice odgovorno ravnajo na zunanjih mejah, obenem pa se je znotraj območja treba zavedati koristi, ki jih prinaša. Pri tem je bil kritičen do avstrijskega nadzora na meji s Slovenijo.

Njegov luksemburški kolega pa je poudaril tudi pomen območja brez mejnega nadzora za razvoj gospodarstva, ki je tudi ena od ključnih tem obiska slovenskega premierja v Luksemburgu. Od februarskega obiska Bettela v Sloveniji se je že "marsikaj premaknilo", je dejal Golob. Največji napredek je bil dosežen na področju vesoljskih tehnologij, na katerem bosta državi sodelovanje okrepili s podpisom memoranduma, predvidenim za danes ob robu slovensko-luksemburškega poslovnega foruma. "Od tega si veliko obetamo, ker je Luksemburg neke vrste pionir na tem področju, naša industrija pa tudi na nekaterih nišnih področjih dobro lovi tempo razvoja in verjamem, da bodo skupaj lahko krojili neke vrste zgodbo o uspehu tudi na evropski ravni," je povedal Golob.

Na poslovnem forumu bodo prav tako sodelovala podjetja iz turističnega sektorja ter lesne in pohištvene industrije. Na njem bodo predstavili tudi neposredno letalsko povezavo med Luxembourgom in Ljubljano, ki jo bo luksemburški letalski prevoznik Luxair vzpostavil v četrtek.