"V resnici si danes ne moremo privoščiti, da z vrha ne bi odšli z zelo jasnim sporočilom. S sporočilom, da je Evropska unija enotna o tem, kako se spopada z energetsko krizo, in s sporočilom, da bodo cene v prihodnje stabilne, da bosta plin in električna energija na razpolago tako za potrošnike kot tudi za industrijske odjemalce in da bodo trgi delovali," je v izjavi za slovenske medije povedal Golob.

Po njegovih besedah smo namreč danes v položaju, ko je zelo težko predvideti kar koli, vse pa se začne na trgih. Zato bo glavna razprava potekala o tem, kako v hitrem obdobju regulirati cene in trge, zato da bomo to zimo imeli normalne, stabilne cene, je še povedal.

Slovenski premier pričakuje, da bodo voditelji dosegli kompromis, na kar kažejo tudi pogovori v okviru evropske liberalne politične skupine Renew, v kateri je tudi nizozemski premier Mark Rutte. Nizozemska namreč skupaj z Nemčijo in Avstrijo velja za glavno nasprotnico poseganja na trg.

Nasprotja so po Golobovem mnenju premostljiva, saj gre morda za nerazumevanje ali pa šum v komunikaciji, kaj prinese posamezen ukrep. Z jasno definicijo bi lahko tudi oziroma predvsem Nemčijo uspeli pridobiti na svojo stran. Nizozemski premier je na primer razumel, da obstaja pomembna razlika med splošno kapico in kapico, ki preprečuje dvige cen ter odboj cen, je dejal slovenski premier.

Kot je še povedal Golob, imajo na mizi dva predloga. Enega je predstavila Evropska komisija, drugi pa je predlog predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. Ta gre bistveno dlje od predloga komisije, je pojasnil in dodal, da ga skupaj podpira 16 držav članic, tudi Slovenija.

Michelov predlog v nasprotju s predlogom komisije predvideva dinamično kapico za omejitev špekulativnih dvigov cen na plinskem trgu. Poleg tega pa predvideva uvedbo cenovne kapice za plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije.

Gre za t. i. iberski model omejevanja cen plina za proizvodnjo elektrike. Tu je po navedbah komisije odprtih še nekaj vprašanj, zaradi česar ga ta ni vključila v svoj predlog.

"Ti dve novosti v Michelovem predlogu v resnici stabilizirata oba energetska trga – plinskega in električnega. In stabilizirata ju takoj, ne za prihodnjo sezono," je poudaril Golob.

"Solidarnost je temelj EU-ja"

Voditelji držav članic EU-ja na dvodnevnem vrhu v Bruslju govorijo o nadaljnjih ukrepih za spopadanje z energetsko draginjo. Razpravljali bodo o predlogih komisije, ki med drugim predvidevajo omejevanje cen na glavnem evropskem vozlišču za trgovanje s plinom TTF. Na dnevnem redu imajo tudi vojno v Ukrajini.

Evropska komisija v okviru ukrepov za spopadanje z draginjo med drugim predlaga vzpostavitev mehanizma za omejitev cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF, ki velja za glavno tovrstno evropsko vozlišče.

Mehanizem bi bil v veljavi, dokler ne bo oblikovan dodaten indeks za določanje cen plina v pogodbah. Določanje cen namreč trenutno temelji na TTF-ju, ki pa ne odraža več realne slike na trgu. Dodatni indeks za določanje cen bo temeljil na trgovanju z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG).

Med predlogi so še ukrepi na področjih skupnega naročanja plina in solidarnosti med državami članicami. "Po predlogu Evropske komisije solidarnost ne bo več prepuščena članicam, ampak bo postala avtomatsko veljavna za vse. Mislim, da je to pravilno, ker je to temelj EU-ja," je dejal slovenski premier.

Voditelji bodo po razpravi o energetiki predvidoma govorili še o okrepitvi odpornosti kritične infrastrukture, pa tudi o odzivu EU-ja na rusko agresijo v Ukrajini.

"Ne moremo biti utrujeni od pomoči"

Glede Ukrajine je Golob dejal, da ne moremo privoliti v to, da bi bili kar naenkrat utrujeni od pomoči. Kot je povedal premier, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski že konec avgusta na Blejskem strateškem forumu dejal, da Ukrajinci nimajo časa biti utrujeni, saj so v vojni.

"In mislim, da moramo tudi mi razumeti, da tako kot žrtev ne more biti utrujena, tudi mi, če želimo iskreno pomagati žrtvi, ne moremo privoliti v to, da smo kar naenkrat utrujeni od pomoči. Raje se vprašajmo, na kakšen način lahko še bolj pomagamo," je dejal premier.

Ukrajina je trenutno po njegovih besedah sistematična tarča ruskih napadov na energetsko infrastrukturo. "Namen je jasen – uničevanje daljnovodov, uničevanje zmožnosti preskrbe z elektriko in plinom, zato da bodo ljudje v mrazu, ko pride zima," je poudaril.

Zato bodo govorili predvsem o pomoči Ukrajini pri obnovi njene energetske infrastrukture. Torej ne z orožjem ali denarjem, ampak s konkretno opremo – s transformatorji, kabli, generatorji in podobno.

Vlada bo po vrhu naredila seznam opreme in predvsem proizvajalcev tovrstne opreme in videla, kaj lahko stori. Slovenija je sicer po premierjevih besedah kar dobro opremljena na tem področju.

Na sistematične ruske napade na energetsko infrastrukturo je premier opozoril tudi v odgovoru na pozive k pogajanjem o miru. "Sam sem takoj za zaustavitev spopadov, ampak danes ima samo ena oseba v rokah ključ za zaustavitev spopadov in ta oseba bolj slabo posluša," je dejal.

EU Ukrajini že od začetka ruske agresije nudi finančno, humanitarno in tudi vojaško podporo. Ta teden so se članice dogovorile tudi o vzpostavitvi misije za urjenje ukrajinskih vojakov na območju Unije. O tem, ali bo Slovenija sodelovala pri njenem izvajanju, je še prezgodaj govoriti, je danes ob prihodu na vrh povedal Golob.