Dejal je, da je tudi pri sosedih, v Italiji in Sloveniji, ki sta najostreje nasprotovali hrvaškemu ERC-ju, zdaj dozorelo zavedanje, da bo Jadransko morje umrlo, če ne bodo sprožili ukrepov za njegovo zaščito, posebej ko gre za odgovoren ribolov in zaščito rib.

Povod dala študija EU-ja
Kot je dodal poslanec, bi Hrvaška z razglasitvijo celotnega gospodarskega pasu zaščitila tako nacionalni kot skupen interes Evropske unije. Prizadevajo si, da bi bila Hrvaška pri oblikovanju skupne ribiške politike EU-ja ena izmed vodilnih držav, saj ima tradicijo in strokovnjake.

Poslanka HNS-ja Nada Turina - Đurić je spomnila na študijo, ki jo je na začetku julija objavil EU in ki kaže, da skupna ribiška politika Unije ni prinesla rezultatov ter da so morja članic EU-ja opustošena in ekološko ogrožena.

Na podlagi omenjene študije želijo v HNS-ju sprožiti pogovore Hrvaške s sosednjimi državami in članicami EU-ja o odgovornem gospodarjenju z morjem in njegovimi viri. Napovedala je, da bodo pobudo kmalu predstavili tudi v saboru.

Izhodišče konvencija ZN-a o pravu morja
Evropska komisija je pred nekaj tedni objavila študijo, v kateri navaja, da je uveljavitev ekonomskih con v Sredozemskem morju dober način za upravljanje virov, saj lahko prispeva k trajnostnemu razvoju. V Bruslju menijo, da bi se sredozemske države lahko dogovorile o conah na podlagi konvencije Združenih narodov o pravu morja.

Evropska komisija je med drugim priporočila Zagrebu, naj uveljavi izključni gospodarski pas v Jadranu, saj bi na ta način zvišali dohodke za dobrih 29 milijonov evrov letno. Letna vrednost ulovljenih rib na Hrvaškem je dobrih 103 milijone evrov, so poročali hrvaški mediji.

Bruselj tako govori nekaj popolnoma drugega kot pred leti, ko je zaradi pritiskov Ljubljane in Rima prisilil Hrvaško, naj opusti ERC za države članice EU-ja, še spominjajo hrvaški mediji.