Irska bo v skladu z dogovorom, sprejetim prejšnji teden, prejela pomoč za ureditev njenega bančnega sektorja in premostitev dolžniške krize, od tega bo 35 milijard evrov namenjenih krepitvi bančnega sistema. Od tega bo šlo deset milijard evrov za takojšnje ukrepe dokapitalizacije, 25 milijard evrov pa je preventiva v podporo bančnemu sektorju. Preostalih 50 milijard evrov je namenjenih za pokritje proračunskega financiranja.

Polovico ukrepov v podporo bančnemu sektorju oz. 17,5 milijarde evrov bo financirala Irska sama, tretjino od preostalih 67,5 milijarde evrov bo prispeval IMF, preostali dve tretjini pa EU. Od evropskega prispevka gre ena tretjina, torej 22,5 milijarde evrov, iz mehanizma, ki predvideva do 60 milijard evrov iz proračuna unije, druga tretjina pa delno iz družbe za finančno stabilnost, delno pa iz bilateralnih prispevkov Velike Britanije, Švedske in Danske.

Dogovora še ni
Podobno kot v ponedeljek finančni ministri evroobmočja tudi finančni ministri 27-erice niso sprejeli odločitve o novih protikriznih ukrepih. Ministri so sicer razpravljali o upravnem sodelovanju in izmenjavi podatkov na področju obdavčenja in o vzpostavljanju stalnega mehanizma za pomoč državam z evrom.

Jabolko spora med članicami je zamisel o uvedbi skupnih evrskih obveznic, ki bi pomagale zaščititi šibkejše članice pred tržnimi špekulacijami. Predlogu najbolj nasprotuje Nemčija, ker se boji, da bi se zvišale obresti, po katerih si izposoja denar.

Če bo treba, je mogoče dodatno črpanje
Berlin ni navdušen nad predlogom o povečanju sredstev v obstoječem kriznem skladu, prav tako so se tudi ministri preostalih članic strinjali, da povečanje za še ni potrebno. Za zdaj kaže, da so sredstva v obstoječem sistemu za zagotavljanje stabilnosti evra zadostna, je dejal slovenski finančni minister Franc Križanič. "Če bi se pa pokazal neki strah, pa ni nobenega razloga, da se temu mehanizmu ne omogoči tudi črpanje dodatnih sredstev, da se še dodatno okrepi in da je povsem brez dvoma, da ima evro kreditorja na zadnji ravni," je dodal minister.

IMF je kritičen do EU-ja, ker ne želi povečati sredstev za pomoč, in je kritičen do ravnanja Unije med krizo.