Na vrhu EU-ja 28. oktobra v Bruslju, ki je minil v znamenju krize evra in prepiranja o morebitni finančni pomoči Irski, se je nemška kanclerka zapletla v spor z grškim premierjem Georgeem Papandreoujem, poroča Guardian. Osrednji cilj Merklove, ki ga je tudi dosegla, je bil sprejem dogovora o spremembi Lizbonske pogodbe, da bi lahko ustanovili stalen sistem financiranja reševanja članic v finančnih težavah, namenjen reševanju dolžniških kriz, ki sta ohromili Grčijo in Irsko ter grozita Portugalski in Španiji. Nemčija hkrati meni, da morajo države, ki so jim pomagali iz težav, izgubiti glasovalno pravico.

"Kanclerka vidi evro kot osrednji projekt"
Na srečanju naj bi Papandreou obtožil Merklovo, da so njeni predlogi "nedemokratični", nemška kanclerka pa naj bi odvrnila: "Če je to klub, v katerega se razvija evro, bi ga morala Nemčija morda zapustiti." Prvič, odkar je pred desetimi meseci evro zašel v boj za preživetje, je Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, namignila, da je ena izmed možnosti, čeprav malo verjetnih, da bi opustila evro.

Tiskovni predstavnik Merklove Steffen Seibert je za britanski časnik dejal, da grožnja "ni verjetna". "Kanclerka vidi evro kot osrednji evropski projekt, ga želi braniti. Vlada ne razmišlja, da bi ga opustili. Nemčija je brezpogojno in odločno predana evru."

Merklova vztraja pri odvzemu glasovalnih pravic
Kljub velikemu nasprotovanju predlogu Merklove, da bi države, ki za izhod iz težav potrebujejo finančno pomoč, izgubile glasovalno pravico v institucijah EU-ja, je nemška kanclerka vztrajala pri tem. Kot argument je navedla določilo v Lizbonski pogodbi, ki je začela veljati pred letom dni, da lahko državam, ki grobo kršijo človekove pravice, začasno odvzamejo glasovalne pravice. "Če je mogoče, da zaradi kršenja človekovih pravico izgubijo svojo glasovalno pravico, bi morali enako stopnjo resnosti uporabiti pri evru," naj bi dejala na vrhu.

Merklova ima pri svoji zahtevi močnega zaveznika - Francijo. Oktobra sta s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem drugim članicam EU-ja postavila pogoj: Lizbonsko pogodbo bo treba spremeniti in ustanoviti stalni sistem za rešitev, ki bi vključeval kazni za kreditorje in investitorje, če bi države evroobmočja potrebovale pomoč. Trgi so se panično odzvali, potisnili stroške irskega sposojanja denarja nevarno visoko, Irska pa je nato prejšnji teden le zaprosila za pomoč.

Voditelji članic evroobmočja se bodo znova srečali na vrhu 16. in 17. decembra, ko naj bi razpravljali o pomoči Portugalski ter o povečanju 750 milijard evrov vrednega fonda, če bo tudi Španija zaprosila za pomoč.