Na današnji javni obravnavi je državo zastopalo državno pravobranilstvo, v imenu katerega je govoril Lucijan Bembič, pritožnike pa italijanska odvetniška družba oz. predstavnika Anton Giulio Lana in Andrea Saccucci.

Bembič je v Strasbourgu skušal dokazati, da je Slovenija sprejela ustrezno zakonodajo ter vsem pritožnikom, ki so za dovoljenje za stalno prebivanje zaprosili, tega lani in letos tudi izdala.

Vlada po njegovih besedah meni, da je zagotovitev dovoljenja za bivanje zadosten ukrep, ki spoštuje odločitev evropskega sodišča. Bembič je omenil še, da sta se notranja ministrica Katarina Kresal in predsednik DZ-ja Pavel Gantar opravičila za primer izbrisanih.

Ne opravičila, odškodnino
Predstavniki pritožnikov pa so poudarili, da samo opravičilo ni dovolj. Tudi drugi sprejeti ukrepi po njihovem mnenju niso zadostni za popravo krivic izbrisanim in puščajo odprtih mnogo vprašanj. Zato zahtevajo, da Slovenija prizna svojo odgovornost za izbris in njegove posledice, prizadetim pa izplača odškodnine.

Lana je predstavil tudi usode pritožnikov, ki so dobili začasno dovoljenje, da so se lahko udeležili današnje obravnave. Ob tem je poudaril, da so bili izbrisani "žrtve administrativnega čiščenja" in da so bili z izbrisom oz. odvzemom pravnega statusa "razčlovečeni".

Opozoril je še, da od 25.671 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ-ja, ki so bili 26. februarja 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, več kot 13.000 še vedno nima urejenega statusa.

Sodišče si bo za sodbo vzelo čas
Slovensko notranje ministrstvo bo moralo v prihodnjih petih dneh sodišču predložiti tudi prevedene zapise ravnanja ob izbrisu. Veliki senat danes sicer ni sprejel odločitve, temveč si bo za to vzel nekaj mesecev. Sodba bo dokončna, torej se nanjo ne bo mogoče pritožiti.

Evropsko sodišče je primer skupine osmih izbrisanih enkrat že obravnavalo. Potem ko se je osmerica nanj obrnila leta 2006, je lani razsodilo, da jim je Slovenija kršila pravico do varstva zasebnega in družinskega življenja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Država je v odziv na odločitev vložila zahtevo za ponovno obravnavo pred velikim senatom, ki je drugostopenjski organ sodišča.