Julija 2007 je sodišče ugotovilo, da je Slovenija izbrisanim kršila pravice iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravicah in temeljnih svoboščin. Foto: BoBo
Julija 2007 je sodišče ugotovilo, da je Slovenija izbrisanim kršila pravice iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravicah in temeljnih svoboščin. Foto: BoBo
Izbrisani v Strasbourg proti Sloveniji

Postopek pred sodiščem se je začel julija 2006, ko je italijanska odvetniška pisarna v imenu 11 izbrisanih vložila tožbo proti Sloveniji. Ko je leta 2007 sodišče ugotovilo kršenje pravic izbrisanim, sta bila Sloveniji naložena sprejetje ustrezne zakonodaje in izdaja dovoljenj za stalno prebivanje.

Tokrat bo odločalo drugostopenjsko sodišče
Oktobra lani je država zahtevala, da o zadevi odloči veliki senat, torej drugostopenjski organ Evropskega sodišča za človekove pravice. Tako bo v sredo Slovenija skušala dokazati, da je za ureditev položaja izbrisanih že sprejela ustrezno zakonodajo in izdala dovoljenje za stalno prebivanje vsem izbrisanim, ki so zanj zaprosili.

A pritožniki menijo, da so odločbe o stalnem prebivališču le papir, na podlagi katerega ni mogoče uveljavljati nobenih pravic in popraviti storjenih krivic. Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta je na novinarski konferenci pojasnila, da novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav nekdanjega SFRJ-ja odločbo ustavnega sodišča izpolnjuje na zelo ozek način, ki ne zadostuje za popravo krivic.

Kako se izpolnjuje odločba ustavnega sodišča?
Kogovšek Šalamonova opozarja, da je 13.000 izbrisanih še vedno brez statusa, in dodaja, da je postopek pridobivanja statusa zaradi administrativnih težav zelo zapleten. Vsi pritožniki, ki so zaprosili za dovoljenje za stalno prebivanje, so ga dobili v zelo kratkem času, medtem ko nekateri na odločbe čakajo več let, poudarja.

Meni, da bi bil najugodnejši izid na sodišču potrditev prvostopenjske sodbe, če bi sodišče način izpolnjevanja še nekoliko jasneje določilo. Na primer tako, da bi država morala izdati dovoljenja za stalno prebivanje vsem izbrisanim, in ne le tistim, ki zanj zaprosijo.

Knjiga o izbrisanih
Pri založbi Sanje je izšla knjiga Zgodbe izbrisanih prebivalcev. V njej so predstavljene zgodbe 27 izbrisanih. Kot je pojasnila sourednica knjige Uršula Lipovec Čebron, je namen knjige ozaveščanje o usodah izbrisanih in pomoč pri popravi krivic. Po njenih besedah knjiga prvič zelo kompleksno razkriva manj znane vidike življenja brez statusa.

Izbrisani v Strasbourg proti Sloveniji