"Razprava na zadnji seji je tekla na podlagi politične pripadnosti," je po končani seji komisije, ki preiskuje različna štetja izbrisanih, v izjavi za medije pojasnil predsednik komisije Robert Hrovat (SDS). Člani komisije pa naj bi se strinjali zgolj v tem, da natančno število izbrisanih ni znano.

Kot je še povedal Hrovat, je bila razprava na seji zelo polemična, "ker so bili v komisiji štirje koalicijski poslanci in trije opozicijski, je takšen tudi rezultat glasovanja". Komisija je kot končno poročilo tako sprejela dva sklepa, in sicer da preiskovalna komisija ni ugotovila politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za prirejanje ali politično štetje izbrisanih ter da je komisija končala svoje delo.

S sprejetim poročilom se ne strinjajo opozicijske stranke - SDS, SNS in SLS - zato bodo podale ločeno mnenje v takšni obliki, kot ga je prejšnji teden predstavil predsednik komisije. Hrovat je ob takšnem koncu delovanja komisije izrazil razočaranje, poročilo in opozicijsko mnenje pa bodo predvidoma v marcu obravnavali plenarno v državnem zboru.

Koalicija: Namen komisije je bil dosežen
Na sprejeto končno poročilo so se odzvali tudi koalicijski poslanci Anton Anderlič (LDS), Darja Lavtižar Bebler (SD), Franco Juri (zares) in Anton Urh (DeSUS), ki so v sporočilu za javnost zapisali, da preiskovalna komisija ni ugotovila politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za prirejanje ali politično motivirano štetje izbrisanih. Povzemajo, da "iz delno opravljenih zaslišanj prič in pridobljene dokumentacije izhaja, da pri pridobivanju podatkov političnim funkcionarjem in uslužbencem ministrstva za notranje zadeve ni moč očitati opravljanja nevestnega dela in naklepnega prikazovanja višjega števila izbrisanih."

Kot je v izjavi za medije pojasnil Juri, je bil namen, s katerim je bila komisija ustanovljena, dosežen. Ravnanje predsednika komisije označuje kot manipulacijo, saj je "izpostavil del pogovorov, ki smo jih opravili, in zelo selektivno poskušal doseči, da je šlo za nevestno delo". Meni, da komisija ni pristojna, da bi dajala tovrstne strokovne sklepe, ki jih v svojem poročilu podaja Hrovat.

"Ministrstvo za notranje zadeve je delalo malomarno"
Po navedbah Roberta Hrovata namreč poročilo, ki ga je predlagal kot predsednik komisije, dokazuje, da je prišlo do neutemeljenega povečanja števila izbrisanih, trije člani komisije iz vrst koalicije pa so temu oporekali.

Do neupravičenega povečanja števila izbrisanih leta 2009 je po Hrovatovem mnenju prišlo zaradi nestrokovnega dela ministrstva za notranje zadeve, ki naj ne bi upoštevalo dejstva, da informacijski sistem ni bil usklajen s podatki iz upravnih enot.

Osnutek, ki ga je pripravil Hrovat, vsebuje sklepe, ki vladi predlagajo, naj "opravi revizijo vseh izdanih upravnih odločb, ki se navezujejo na status tako imenovanih izbrisanih oseb". Vlada naj izdela tudi analizo in poroča državnemu zboru o tem, koliko so podatki iz elektronskih evidenc verodostojni kot podlaga za izdajanje upravnih odločb. Končno poročilo naj bi komisija po predlogu sklepa poslala tudi vrhovnemu državnemu tožilstvu "kot naznanitev suma kaznivega dejanja opravljanja nevestnega dela".