Ob predstavitvi deklaracije o delovanju Slovenije v EU-ju v obdobju januar 2007-junij 2008, ki jo je DZ tudi potrdil, je poudaril, si Slovenija želi, da bi se začelo reševanje ustavne krize EU-ja med nemškim predsedovanjem Uniji. Poslanske skupine so podprle usmeritve in naloge vlade ter ob tem izrekle tudi nekatera opozorila. Zlasti opozicija je opozorila, da vlada v deklaraciji ni omenila vloge državnega zbora pri delovanju Slovenije v EU-ju, kar so poslanci popravili z dopolnilom.

Brez ustave poglabljanje krize
Če na junijskem vrhu ne bo dosežen sporazum glede reševanja institucionalne krize, bo Slovenija EU-ju v prvi polovici leta 2008 predsedovala v vzdušju, ki ne bo dobro.

EU bi se lahko ob naslednjih evropskih volitvah soočal s poglabljanjem krize, kar se bo verjetno odrazilo tudi z nizko udeležbo na volitvah, pešanjem ugleda evropskih institucij in naraščanjem evroskepticizma, je opozoril Janša.

Predsedovanje EU-ju velik izziv za Slovenijo
Predsedovanje EU-ju je po osamosvojitvi za Slovenijo največji izziv: to ni le projekt vlade, temveč projekt nacionalnega pomena, je dejal premier ter napovedal pogovore s političnimi strankami o sodelovanju v času pred in med predsedovanjem, je poudaril Janša. Med predsedovanjem bo treba koordinirati stališča 27 članic, zato potrebujemo vsaj minimalni dogovor, da se to obdobje ne bi izrabljalo za notranjepolitične napetosti, je še dodal Janša.

Dogovor pa bo Janša iskal tudi na Nizozemskem, ki jo bo obiskal v sredo. V Haagu se bo srečal s premierjem Janom Petrom Balkenendejem in predstavniki parlamenta. Osrednja tema pogovorov bo prihodnost EU-ja v okviru predsedovanja Slovenije povezavi.

Prednostne naloge slovenskega predsedovanja
Glede prednostnih nalog slovenskega predsedovanja je dejal, da želi Slovenija dati nekatere odločilne pospeške pri širitvi z državami Zahodnega Balkana in hkrati preučiti možnosti za boljše izkoriščanje potencialov notranjega trga - še vedno namreč obstajajo določene omejitve. Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob tem omenil Hrvaško ter pri tem spomnil, da se je država v pogajalskem okviru zavezala k ureditvi vprašanj s sosednjimi državami ter da pri tem ne bo enostransko ukrepala.

Predsednik odbora DZ za EU pa je dejal, da je berlinska izjava dokaz, da je konsenz o vsebinskih zadevah še mogoč ter izhodišče za slovensko predsedovanje.