Načrtovana pravosodna reforma bi dekriminalizirala nekatere oblike korupcije in kršilcem podelila amnestijo, navaja portal EuObserver. Juncker je posvaril pred načrtovano amnestijo politikov, obsojenih zaradi korupcije, saj gre za korak nazaj za vladavino prava v Romuniji.

Vodja socialdemokratske stranke Liviu Dragnea, ki velja za najmočnejšega politika v državi, po trenutni zakonodaji ne more biti premier, ker je pogojno obsojen zaradi volilnih prevar. Socialdemokratska vlada izvaja sporno pravosodno reformo – ki naj bi med drugim Dragneo osvobodila teh obsodb – in od predsednika zahteva potrditev zakonodajnih sprememb. Reforma je preteklo poletje sprožila val protestov, največjih po padcu komunizma.

Romunska vlada trdi, da so spremembe potrebne, da bi sodnikom in tožilcem preprečili zlorabo moči, in da gre pri reformi za čiščenje starega komunističnega aparata. Kritiki trdijo, da gre zgolj za poskus zaščite skorumpirane politične elite.

Juncker pomirjen po pogovorih s predsednikom in premierko

Juncker, ki je konec decembra presodil, da Romunija zaradi notranjepolitične razklanosti ni politično zrela za predsedovanje EU-ju, je v Bukarešti dejal, da teh besed ne zanika, ker je za uspešno predsedovanje preprosto nujno zagotoviti nacionalni konsenz.

Sočasno je poudaril, da je po pogovorih tako z desnosredinskim predsednikom Klausom Iohannisom kot s socialdemokratsko premierko Viorico Dancila pomirjen, da je država dobro razumela sporočilo, naj notranjih težav ne izvaža v Evropo.

Trnova pot v schengen

Romunija – tako kot Bolgarija – je zaradi korupcije več kot desetletje po vstopu v Unijo še vedno pod posebnim nadzorom EU-ja. Nedavno poročilo stanja je alarmantno – komisijo močno skrbi nazadovanje države v boju proti korupciji.

Juncker je znova izrazil podporo Romuniji pri vstopu v schengen. Čeprav je komisija že pred leti presodila, da je država tehnično pripravljena na ta korak, nekatere članice, med njimi Nizozemska, zaradi korupcije vstopu odločno nasprotujejo.

Romunija, ki se je Uniji pridružila leta 2007, Svetu EU-ja predseduje prvič. Država si močno želi v schengen, glede prevzema evra pa je previdnejša zaradi bojazni pred negativnimi učinki na gospodarstvo.

Predsedstvo v znamenju brexita in volitev

Predsedstvo ima po uveljavitvi nove pogodbe o Evropski uniji, ki je prinesla stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika, zlasti simboličen pomen, vendar pa pomembno prispeva k promociji predsedujoče države.

Romunsko predsedovanje bodo močno zaznamovali majske evropske volitve in brexit, ki je načrtovan 29. marca. Osrednji dogodek bo neformalni vrh Unije 9. maja v kraju Sibiu, rojstnem mestu predsednika Iohannisa, ki si tam želi sprejetja politične izjave o prihodnosti Evrope. Romunski predsednik izpostavlja, da je glavni izziv za Unijo evroskepticizem.