Kmalu se bomo slovenski volivci in volivke lahko udeležili že petih volitev v Evropski parlament, zato imamo že kar dobro predstavo o tem, kako deluje ta ustanova, pa tudi o tem, kakšna je vloga naših evroposlancev. O tem smo imeli pred vstopom v Unijo pred 20 leti le megleno predstavo. V dneh pred obletnico je ekipa Prvega dnevnika Televizije Slovenije preverjala, kako Evropski parlament vpliva na naša življenja. Gost oddaje je bil evropski poslanec Klemen Grošelj, ki po koncu mandata ne bo vnovič kandidiral.

EU v vseh porah našega življenja

Čeprav se nam Unija in njene institucije velikokrat zdijo zelo oddaljene in tuje, je dejanski vpliv na naša življenja otipljiv: v Evropskem parlamentu in svetu EU nastane 80 odstotkov vse zakonodaje, ki jo na koncu potrjuje tudi Državni zbor. Njen vpliv na življenje slovenskih državljanov in državljank je vedno večji, pa tudi evropskih uredb, ki se neposredno prenesejo v naš pravni red, je čedalje več, je poudaril Grošelj. Pomembno je imeti evropske poslance, ki lahko na te dokumente vplivajo tudi med nastajanjem. Pri tem gre za preplet nacionalnih in političnih interesov. "Zagovarjati bi morali interese vseh Evropejk in Evropejcev in v tem kontekstu tudi nacionalne interese, seveda v okviru politične skupine, ki ji poslanec pripada. Včasih pa se je treba poenotiti in zato je zelo pomembno, da imaš kot poslanec dobro mrežo tako znotraj lastne politične skupine kot zunaj nje," je poudaril Grošelj.

Slovenija bo nadzastopana glede na velikost

Doslej je imela Slovenija v Evropskem parlamentu 8 poslank in poslancev, na junijskih volitvah jih bomo volili 9. To je posledica razdelitve sedežev, ki so se spraznili po brexitu. "Z dodatnim sedežem se je Slovenija uvrstila med države, ki bodo v Evropskem parlamentu nadzastopane glede na velikost," kar je po Grošljevih besedah "dokaz demokratičnosti Unije in dokaz, da imajo tudi majhne države svoj glas v evropskem prostoru". Že pete volitve v Evropski parlament bodo pri nas 9. junija. Najvišjo udeležbo na evropskih volitvah smo imeli leta 2019, pa še takrat je bila manj kot 29-odstotna. Po zadnjih podatkih Eurobarometra je udeležbo na volitvah napovedalo 62 odstotkov vprašanih.

Gaza, lobisti, geopolitika

Zadržana evropska politika do večmesečnega obračunavanja izraelske vojske s palestinskimi civilisti v očeh številnih evropskih državljanov krni ugled Unije. Grošelj je potrdil, da so med evropskimi poslanci stališča do Palestine dokaj zadržana: "Izrael očitno uspešno lobira med poslanci. Zadržanost pa je tudi odraz tega, da je EU pred dilemo, ali bo postala geopolitičen akter v mednarodni skupnosti ali ne. Kako uspešni ali neuspešni smo v odnosu do Gaze, je odraz tega, kakšen je evropski položaj v svetu."

Po Grošljevih besedah je EU v stanju konstantne krize. "Vedno se je napovedovalo, da bo razpadla, da se bliža njen konec, vendar je zelo trdoživ organizem, po čemer je nekaj posebnega v svetu." Največji izziv, ki je pred EU-jem, pa so zelo nepredvidljive razmere v svetu, s katerimi se bo povezava morala soočiti. "Vprašanje, ki bo vplivalo na našo prihodnost in bo pred nami tudi na volitvah, pa je, ali bo EU akter ali tisti plen na mizi, ki ga bodo rezali. In to resno vprašanje bo vplivalo na naše blagostanje, prihodnost naših otrok in prihodnost nas vseh," je še dejal.

V rubriki si poglejte arhivski prispevek o vlogi evropskega parlamenta, ki ga je za Dnevnik TV Slovenija spomladi 2004 pripravila takratna dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, Tanja Fajon, kasneje tudi sama evropska poslanka in trenutno slovenska zunanja ministrica. O vplivu Evropskega parlamenta na naša življenja se je voditeljica Prvega dnevnika Elen Batista Štader pogovarjala z evropskim poslancem Klemenom Grošljem.