Gre za zamisel, ki jo je pred časom predstavila Evropska komisija, a nima prave podpore niti med sindikati niti med delodajalci. V Bruslju zavračajo očitke, da želijo Slovenijo uporabiti za poskusnega zajčka. Zahtevajo rešitev težave segmentacije na trgu dela, izbiro načina pa prepuščajo državi in socialnim partnerjem.

Enotna pogodba je ena izmed zamisli, ki jih je komisija ponudila kot rešitev za težavo segmentacije na trgu dela. Z njo naj bi spodbudila podjetja k dolgoročnim zaposlitvam, zaposlene pa zavarovala s pravnimi ali denarnimi ukrepi. Zamisel ni bila podrobno razdelana, in čeprav ji je pristojni komisar naklonjen, ne gre za edino mogočo rešitev, poudarjajo v Bruslju: "V Sloveniji so zdaj nekateri delavci v privilegiranem položaju, veliko drugih pa ne more dobiti dela, če pa ga, so zaposleni po pogojih, ki ne ustrezajo minimalnim standardom. To težavo morate rešiti, in enotna pogodba je eden izmed načinov, nikakor pa ni edini," pravi Jonathan Todd iz Evropske komisije. Odločno pa zavrača očitke, da je Slovenija poskusni zajček za testiranje tega modela. "Komisija nikakor ne zahteva od Slovenije, da uvede enotno pogodbo. Katero rešitev bo izbrala, je odvisno od nje in socialnih partnerjev," poudarja. Ukrepe v zvezi s segmentacijo trga dela je Komisija zahtevala tudi od Francije, Španije, Italije in Portugalske. "Edini nam znani primer uporabe enotne pogodbe je Portugalska," a po Toddovih besedah še ni uveljavljen dovolj dolgo, da bi lahko ocenili posledice.

Čeprav naj bi enotna pogodba koristila predvsem delavcem, ji v evropski konfederaciji sindikatov niso naklonjeni. "Menimo, da je na voljo že dovolj različnih oblik pogodb, da zadostijo različnim potrebam podjetij," pravi namestnik generalne sekretarke Josef Niemiec. "V nekaterih državah jih je več kot 20 in ni treba dodajati nove oblike, pri kateri dejansko sploh ne poznamo vsebine." To po njegovem mnenju ne rešuje težav, ampak povzroča nove. Pomenljiva pa je po mnenju konfederacije tudi odločitev, da enotna pogodba tudi ni del spomladi sprejetega pakta za zaposlovanje.

Erika Štular, Druga jutranja kronika