Poleg tega pa tudi sedem milijonov majhnih in srednje velikih podjetij trguje čezmejno, investira v tujini ali sklepa podizvajalske pogodbe s podjetji v drugih državah članicah.

Da bi postali posli in selitve v EU-ju preprostejši, si evropski poslanci želijo sprejetja nove zakonodaje, ki bi odpravila velik del spremljajoče "papirologije". Zato so glasovali za spremembe obstoječih pravil, ki bi ljudem in podjetjem, ki se selijo ali širijo v drugo državo EU-ja, prihranile veliko časa in denarja.

Dokazovanje verodostojnosti dokumentov, kot sta rojstni ali poročni list, bi bilo preprostejše, stroški prevajanja pa z uvedbo standardnih večjezičnih obrazcev nižji. Zaradi različnih obrazcev, zakonskih zahtev in ne nazadnje različnih jezikov, javni dokumenti, izdani v eni državi EU-ja, pogosto niso avtomatično priznani v drugi državi članici. Treba je dokazovati njihovo pristnost, na primer z overovitvami in sodno overjenimi prevodi, vse to pa stane in vzame veliko časa.

Sodna overitev prevoda ne bi bila več potrebna
Nova pravila, po zaslugi katerih bi Evropejci in podjetja po izračunih evropske komisije prihranili več kot 300 milijonov evrov letno, bodo za številne javne dokumente odpravila zahtevo po overitvi in t. i. postopku apostille, s katerimi je treba zdaj dokazovati njihovo pristnost. Apostille je potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika in po potrebi pečata ali žiga na listini s strani pristojnega organa države izvora listine.

Namesto sodno overjenega prevoda bo po novem zadostoval že navaden prevod, seveda ustrezne kakovosti, podobno bo s kopijami dokumentov, ki morajo spremljati originale. Poleg tega bodo državljanom kot alternativa nacionalnim na voljo standardni večjezični obrazci EU-ju, ki bodo potrebo po prevajanju popolnoma odpravili.

Ti obrazci bi bili po lanskem predlogu evropske komisije na voljo za dokazovanje rojstva, smrti, sklenitve zakonske zveze ali registrirane partnerske skupnosti ter pravnega statusa in zastopanja gospodarskih družb. Evropski poslanci bi ta nabor še razširili, med drugim z obrazci za dokazovanje posvojitve, ločitve, državljanstva, narodnosti in prebivališča, izobrazbe in invalidnosti.

Obenem predlog predvideva izboljšanje sodelovanja med javnimi organi različnih držav v EU-ju, tako da se bo izmenjava podatkov med njimi izboljšala, odkrivanje morebitnih prevar in ponaredkov pa bo kljub poenostavitvam učinkovitejše. V primeru utemeljenega dvoma, da gre pri dokumentu za ponaredek, pa bi lahko organi njegovo verodostojnost preverili pri organih države, ki je izdala dokument, in sicer prek že obstoječega informacijskega sistema za notranji trg IMI.

Bodo državljane postavili na prvo mesto?
Predlog uredbe o poenostavitvi "papirologije" so poslanci na plenarnem zasedanju v torek potrdili z veliko večino, vprašanje pa je, ali jim bodo države članice, ki bodo imele zadnjo besedo, prisluhnile.

"Ta uredba EU-ja bo neposredno koristila državljanom. Zmanjšala bo birokracijo in odstranila še eno oviro za resnično nadnacionalen EU brez meja," je poudaril poročevalec Bernhard Rapkay. Kot je dodal, pa se evropski svet "na žalost še ni naučil, kako dati državljane na prvo mesto". Parlament zato poziva svet, v katerem so zbrani predsedniki držav ali vlad članic in je najvišje politično telo EU-ja, k dogovoru, ki bo državljanom omogočil, da izkoristijo spremembe.