Bolgarija in Romunija sta članici EU-ja postali leta 2007, a sta morali čakati sedem let, da lahko njuni državljani v celoti izkoristijo enega izmed temeljev evropskega notranjega trga - pravico do svobodnega gibanja delavcev.

Zaradi strahu pred navalom delavcev iz obeh držav so nekatere države članice uvedle omejitve na njihovo zaposlovanje. Do danes so v veljavi ostale le v devetih članicah - v Avstriji, Belgiji, Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Luksemburgu, na Malti, Nizozemskem in v Španiji (le za Romune).

Čeprav si veliko Bolgarov in Romunov želi dostojnejšega življenja in svetlejše prihodnosti, pa eksodusa ne gre pričakovati. "Tisti, ki so želeli oditi, so že odšli," je dejala direktorica agencije za zaposlovanje v majhnem mestu Giurgiu na jugu Romunije Adriana Iorga.

Po padcu komunizma pred 24 leti si je delo v tujini po uradnih podatkih poiskalo okoli tri milijone Romunov in milijon Bolgarov. Veliko jih je odšlo leta 1989, drugi val izseljevanja je sledil leta 2001, ko so bile odpravljene vize za njihove državljane, tretji pa tik pred vstopom v EU, je pojasnila Mila Mančeva iz Centra za proučevanje demokracije v Sofiji.

"Odprtje nekaterih trgov na današnji dan bo sprožilo bistveno manj migracij," je prepričana Mančeva, ki dodaja, da tisti, ki bi radi izkoristili najnovejše ugodnosti, obljubljajo, da nameravajo v drugih državah pošteno delati.

"Nikomur ne želim vzeti kruha iz ust. Želim delati in prispevati k blaginji države gostiteljice," je povedal 44-letni romunski mehanik Marian Arabagila.

Španija in Italija najbolj priljubljena cilja
Za večino, vključno s predstavniki romske manjšine, sta bili končni cilj Španija in Italija. Večinoma so se zaposlili v gradbeništvu in kmetijstvu, medtem ko nekateri skrbijo za starejše in invalide. Francija in Velika Britanija sta privabljali zdravnike in medicinske sestre, ZDA pa strokovnjake za informacijsko tehnologijo.

Nekatere članice EU-ja se vseeno bojijo, da se bodo delavci iz Bolgarije in Romunije vseeno množično izseljevali v druge evropske države, ki si še niso opomogle od recesije, in tam izkoriščali socialne ugodnosti. Največ strahu je zaznati v Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji.

Za Rome ne bo nobenih sprememb in države jih bodo še vedno lahko izgnale na podlagi očitkov o grožnji javnemu redu ali nespoštovanja higienskih standardov.

Pretok delavcev v EU-ju z današnjim dnem sicer še ne bo popolnoma prost. Hrvaška je namreč letos postala 28. članica povezave, njeni državljani pa bodo morali do popolne ukinitve omejitev čakati do 30. maja 2020.

Nekatere države, na primer skandinavske, so meje za hrvaške delavce že odprle, za omejitve pa se je odločilo 13 držav - Avstrija, Belgija, Velika Britanija, Ciper, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Španija in tudi Slovenija.