Pogodbo je podprlo 74 poslancev, šest pa jih je bilo proti, sicer pa bo veljavna šele, ko jo bo ratificiralo vseh 27 članic EU-ja. Premier Janez Janša, ki trenutno predseduje EU-ju, je ratifikacijo pozdravil, saj bo poleg omenjenega pogodba omogočala, da bo Unija bistveno učinkovitejša tudi navzven. Z uveljavitvijo dogovora bo EU dobil jasno prepoznavno evropsko identiteto in okrepil vlogo globalnega dejavnika v skladu s svojo gospodarsko in siceršnjo močjo.

Referenduma o Lizbonski pogodbi za zdaj ne bo. Državni zbor je predlog o tem na glasovanju namreč zavrnil.

Proti sta, kot sta napovedali, glasovali poslanski skupini SNS-a in Slovenska lipa. Vse ostale stranke so jo podprle, čeprav je v razpravi večina poslanskih skupin opozorila, da poslanci o sami vsebini pogodbe niso bili dobro obveščeni.

Ratifikacija čaka še 25 držav
Slovenija je po Madžarski tako druga članica Unije, ki je ratificirala pogodbo. O postopku ratifikacije vsaka država odloča sama, seštevek pa pove, ali je bilo teh pozitivnih odločitev dovolj ali ne, je dejal Janša in dodal, da če ena manjka, to ni dovolj. V nagovoru poslancem je Janša dejal, da zastopajo dva milijona prebivalcev in prebivalk Slovenije, posredno pa ta dva milijona odločata o skoraj pol milijarde ljudi.

D'Estaing: Pri ratifikaciji ne pričakujem težav
Še pred glasovanjem je nekdanji francoski predsednik Valery Giscard d'Estaing izjavil, da ne pričakuje težav pri ratifikaciji Lizbonske pogodbe. Med obiskom v Sloveniji je dejal, da bi morala Slovenija kot predsedujoča Evropski uniji začeti razmišljati tudi o začetku uresničevanja Lizbonske pogodbe.

D'Estaing je po srečanju s slovenskim predsednikom Danilom Türkom še dejal, da so glede uresničevanja lizbonske strategije potrebni konkretni rezultati, saj je od sprejetja strategije minilo že osem let. Ob tem je pohvalil Slovenijo, ker je izvajanje strategije uvrstila med prednostne naloge svojega predsedovanja.

Lizbonska pogodba prinaša predsednika in zunanjega ministra
Z Lizbonsko pogodbo bo Evropska unija dobila nekakšnega predsednika (predsednik Evropskega sveta) in zunanjega ministra (predstavnika za zunanjo in varnostno politiko), zmanjšalo se bo število evropskih komisarjev in evropskih poslancev, v pogodbi pa je tudi natančno navedeno, kako lahko članica zakonito in uradno izstopi iz povezave. Med drugim pogodba omogoča tudi državljansko pobudo, s katero lahko najmanj milijon državljanov iz različnih članic poda pobudo za spremembo zakonodaje.

Pogodba, in ne ustava
Ker evropska ustava ni bila sprejeta, se zaradi grenke izkušnje Lizbonska pogodba ne imenuje ustava. Poleg tega v pogodbi manjka člen o simbolih Evropske unije, ampak le pisna izjava, v kateri se 16 članic strinja, da bodo v uporabi modra zastava s krogom iz 12 zlatih zvezd, himna Oda radosti, geslo Združeni v različnosti, valuta evro in dan Evrope 9. maja.

Lizbonska pogodba bo začela veljati, ko jo bo ratificiralo vseh 27 članic Evropske unije, kar naj bi se zgodilo predvidoma 1. januarja 2009. Da se ne bi ponovila zgodba z evropsko ustavo, ki jo je ratificiralo 18 članic EU-ja, Francija in Nizozemska pa sta jo na referendumu zavrnili, si evropski voditelji želijo, da bi večina članic pogodbo ratificirala v parlamentih. Le na Irskem pa morajo v skladu z zakonodajo izvesti referendum.

M. R.