Logar ne ve, zakaj bi Janševa drža glede volitev v ZDA vplivala na položaj Slovenije v EU-ju

Zunanji minister Anže Logar je v spletnem pogovoru o vlogi EU-ja v spremenjenih okoliščinah pandemije priznal, da so čezatlantski odnosi v preteklih letih precej zastali. Kot je dejal, je zato zunanje ministrstvo že do zdaj poudarjalo pomen trajnega dialoga, med drugim ob obisku vodje ameriške diplomacije Mika Pompea v Sloveniji avgusta letos.

Omenil je še, da že od leta 2014 ni bilo vrha EU–ZDA, na katerem bi sodeloval ameriški predsednik. "Imeli smo ambiciozen načrt, da bi tak vrh izvedli v času našega predsedovanja," je dejal Logar in dodal, da si bo Slovenija prizadevala za tesne odnose z ZDA.

Logar je poudaril, da si bo Slovenija v prihodnje prizadevala za tesne odnose z ZDA. : BoBo/Borut Živulović

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je dejal, da se z izvolitvijo Bidna ponuja priložnost, da znova utrdimo čezatlantske vezi, izboljšamo odnose. "Zato je pomembno, da je Evropska unija enotna," je poudaril. Če Unija ne bo enotna, po mnenju komisarja ne bo pomemben igralec v svetu in tudi ne enakovreden akter ZDA.

Lenarčič do Janševih dejanj kritičen tudi v intervjuju za Politico

Na vprašanje, ali bi drža slovenskega premierja Janeza Janše, ki je po volitvah v ZDA prezgodaj za zmagovalca razglasil sedanjega predsednika Donalda Trumpa, Joeju Bidnu pa še ni čestital, lahko vplivala na položaj Slovenije v EU-ju in njeno predsedovanje Svetu EU-ja v drugi polovici prihodnjega leta, je Logar odvrnil, da ne ve, zakaj bi to kakor koli vplivalo. Lenarčič pa je povedal, da v Bruslju drža slovenskega premierja ni naletela na odobravanje.

O vedenju premierja Janše je komisar Lenarčič spregovoril tudi za spletni bilten Politico. V danes objavljenem intervjuju je bil kritičen do predsednika slovenske vlade. "Ljudje na najvišjih izvršnih položajih bi se morali zavedati, da tisto, kar rečejo v javnosti, kar vključuje tudi družbena omrežja, odmeva, ter da bi morala biti previdnost pravilo," je poudaril. "Bojim se, da tviti, ki smo jih videli, niso prispevali k pozitivni podobi Slovenije v Bruslju ali Washingtonu," je dejal komisar.

Podobnega mnenja je bila višja predavateljica na Evropskem inštitutu za javno upravo v Maastrichtu Sabina Lange. "Če želi biti Evropska unija samozavestna, se mora ukvarjati z vsem, razširiti agendo," je dejala.

Za to pa je pomembna tudi notranja enotnost Unije. "Kadar se zavzema za večjo odpornost, kadar deluje v smeri človekovih pravic, njena verodostojnost temelji na notranji enotnosti, ki je v ogromni meri vezana na solidarnost," je dodala.

Zunanji minister se s tem ni strinjal. "EU-ju ni treba biti enoten navznoter, se pa strinjam z enotnostjo navzven," je poudaril.

Langejeva in Lenarčič sta menila, da se bo v odnosih z ZDA z novim predsednikom spremenil predvsem ton. Znova bo nastopila klasična diplomacija, vedeli bomo, kdo se s kom pogovarja, je povedala predavateljica v Maastrichtu.

Lenarčič pričakuje več sodelovanja, Logar proti podrejeni vlogi Slovenije v večstranskih odnosih

ZDA so po besedah evropskega komisarja tisti partner, s katerim delimo največ skupnih vrednot. Odnosi z njimi so bili izpostavljeni največjim napetostim v času predsednika Trumpa, upamo, da bo v času Bidna priložnost za napredek, je dejal Lenarčič.

Komisar je še dodal, da bo po Bidnovi izvolitvi na strani ZDA manj nacionalnega egoizma. Pričakuje več sodelovanja z drugimi in več multilateralizma. Kot je spomnil, je Biden že napovedal, da bo ZDA vrnil v Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), ki je nepogrešljiva v boju proti pandemiji. Napovedal je tudi vrnitev ZDA v pariški podnebni sporazum. Tudi pri brexitu Lenarčič pričakuje spremembo politike ZDA. Trump je brexit podpiral, Biden mu je nasprotoval in zagotovo si bo prizadeval ohraniti mir v Severni Irski, je dejal komisar.

Logar pa je še poudaril, da Evropska unija ne bi smela igrati podrejene vloge v večstranskih odnosih, Slovenija pa ne podrejene vloge v EU-ju. "Treba se je zavedati vzvodov, ki jih imamo, se zavedati moči, ki jo imamo, in ne imeti podrejene vloge v multilateralnih forumih," je še poudaril vodja slovenske diplomacije.

Odzivi tujih medijev še naprej dežujejo, nemški Spiegel Janšo označil za slovenskega Donalda Trumpa

Potezo slovenskega premierja, ki je za zmagovalca predsedniške tekme v ZDA prezgodaj razglasil Donalda Trumpa, pa v zadnjih dneh kritično še naprej ocenjujejo tudi številni tuji mediji. Poleg že omenjenega intervjuja z Lenarčičem Politico v ločenem članku, v katerem opisuje, kako Trump še kot poraženec sproža nemir v Evropi, izpostavlja Slovenijo in Estonijo. Glede Janše piše, da še naprej promovira Trumpu naklonjene teorije zarote. Dodaja, da poskušajo predsednik države in drugi visoki predstavniki omejiti škodo, potem ko je Janša, ki ga Politico označuje za populista, ki nasprotuje migracijam, prezgodaj razglasil Trumpa za zmagovalca ter zatem kritiziral ameriške medije, ki so za zmagovalca razglasili Bidna, še preden so sodišča obravnavala Trumpove tožbe.

Nemški Spiegel je na svoji spletni strani v članku z naslovom Slovenski Donald v ponedeljek Janšo izpostavil kot tistega v EU-ju, ki se ne more sprijazniti s Trumpovim volilnim porazom. Da predsedniki vlad članic Evropske unije svoj pogled na svet v digitalnem prostoru izražajo v 140 ali 280 znakih, ni nič novega. Je pa nova manična gorečnost, s katero Janša svoj pogled na zadeve in občudovanje Trumpa deli s preostalim svetom, ocenjuje Spiegel. Omenja tudi, da slovenski premier podpihuje sovraštvo do osrednjih medijev, ki jih označuje s ključnikom #MSM ter s tem spodbuja teorije zarote.

Britanski BBC slovenskega premierja v ponedeljek omenja med voditelji, ki še niso čestitali Bidnu za zmago. Ob tem piše, da je Janša že veliko pred koncem štetja glasovnic čestital Trumpu, nato je večkrat ponovil obtožbe o volilnih prevarah demokratov, zatem pa je bil nekoliko spravljivejši, ko je ZDA v tvitu opisal kot strateško partnerico Slovenije in zatrdil, da bosta državi ostali v prijateljskih odnosih, ne glede na to, kdo je predsednik. A še vedno ni čestital Bidnu, poudarja BBC, ki omenja, da so to storili drugi slovenski voditelji, vključno s predsednikom države Pahorjem, ter Janšev zaveznik, madžarski premier Viktor Orban.

"Populistične vlade so izgubile botra"

Tudi švicarski časopis Neue Zürcher Zeitung (NZZ) je objavil članek o voditeljih, ki še niso čestitali Bidnu. V njem ob ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, brazilskem predsedniku Jairju Bolsonaru, kitajskem predsedniku Ši Džinpingu in drugih omenja tudi Janšo, ki je pohitel s čestitkami Trumpu. Pri tem omenja, da je Slovenija domovina Trumpove soproge Melanie.

Nemški Deutsche Welle (DW) pa poudarja, da so populistične vlade v vzhodni Evropi, še posebej na Poljskem in Madžarskem, s porazom Trumpa izgubile političnega botra. Ob tem piše, da je izid volitev v ZDA Janšo, ki je prenagljeno čestital Trumpu, ujel nepripravljenega. Kljub temu trmasto vztraja pri svojem in se sklicuje na "zamude ter zanikanje dejstev", tako da mu zdaj že njegov obrambni minister očita, da njegova drža ni v korist interesom Slovenije.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) pa v članku z naslovom Slovenski prijatelj Trumpa, objavljenem v današnji izdaji, omenja Janševe prenagljene čestitke republikancem za dober rezultat. Dodaja, da je Janša kritiziral zamude pri štetju glasovnic in osrednje ameriške medije. Časopis navaja tudi, da se je Janšev zunanji minister Anže Logar zavil v molk, sta ga pa kritizirala obrambni minister Matej Tonin in predsednik parlamenta Igor Zorčič, medtem ko levosredinska opozicija zahteva njegov odstop. "Janša je izgubil vso verodostojnost v mednarodni skupnosti," časopis povzema slovensko opozicijo. Ob tem omenja še poznejši Janšev spravljivi tvit o odnosih med državama.