Evropska komisija izvaja obsežne misije opazovanja volitev v državah zunaj Evrope (v Evropi namreč to počne OVSE, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi). V Bruslju te misije predstavljajo kot "pomemben del širše politike EU-ja za podporo demokraciji, vladavini prava in človekovim pravicam”. Kot so v Evropski komisiji pojasnili za MMC, misije opazovanja volitev prispevajo "celovito, neodvisno in nepristransko oceno volilnega procesa ter lahko povečajo transparentnost in odgovornost". Poročila opazovalcev o volitvah, ki jih komisija sprejme, so namreč podlaga za pripravo predlogov z namenom "izboljšanja bodočih volitev in krepitve demokratičnih institucij" v državah, ki so predmet opazovanja.

Gre za misije, ki delujejo na treh ravneh, in sicer na ravni osrednje ekspertne skupine ter t. i. dolgoročnih in kratkoročnih opazovalcev. Prva skupina je sestavljena iz strokovnjakov na različnih področjih, od prava, političnih in volilnih sistemov do človekovih pravic, vprašanja enakopravnosti spolov, medijev, političnih kampanj in podobno.

Naslednja raven so dolgoročni opazovalci, ki v posamezni državi (misije potekajo izključno na poziv gostiteljice) približno dva meseca spremljajo širše okoliščine, v katerih potekajo volitve, tudi delovanje vojske in policije, potek kampanje in druge dejavnosti, ki lahko vplivajo na izvedbo volitev. Kot je za MMC pojasnila pravnica Eva Marn, ki je doslej kot dolgoročna opazovalka sodelovala v sedmih tovrstnih misijah, in sicer v Burkina Fasu, Vzhodnem Timorju, Sierri Leone, Zimbabveju, Ugandi, Malaviju in Peruju, v ta namen spremljajo lokalne medije, opravljajo pogovore s prebivalci, političnimi strankami, kandidati na volitvah, uslužbenci volilne administracije, nevladnimi organizacijami, torej vsemi, ki so na tak ali drugačen vpleteni v volitve. O svojih ugotovitvah tedensko oziroma po potrebi poročajo ekspertni skupini.

Medtem so kratkoročni opazovalci v državi približno teden dni. Pridejo nekaj dni pred volitvami in tam ostanejo še nekaj dni po njih. Njihovo delo je predvsem opazovanje poteka volitev na voliščih, o čemer poročajo dolgoročnim opazovalcem. Opazovalci upoštevajo tudi položaj žensk in ranljivih skupin ter spremljajo štetje glasov in ocenjujejo pritožbene postopke. Ekspertna skupina je na koncu zadolžena za pripravo podrobnega poročila o razmerah v posamezni državi, ki ga predajo Evropski komisiji, v Sloveniji pa opazovalci po vrnitvi poročajo ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ). Poudariti je treba, da so ti opazovalci neodvisni in jih ministrstvo zgolj predlaga komisiji, ki pa se lahko odloči, da iz določene članice izbere tudi koga drugega.

Leta 2020 prelom z dolgoletno prakso

Slovenija je do zdaj, odkar je postala članica EU-ja leta 2004, vedno sodelovala v teh misijah oziroma je vedno predlagala opazovalce, ki jih nato potrdi Evropska komisija. Po oceni Eve Marn se je do zdaj iz Slovenije teh misij udeležilo okoli 30 opazovalcev. Zakaj torej MZZ lansko leto prvič ni objavil razpisa za opazovalce, konkretno za opazovanje decembrskih volitev v Gani in tistih v Zambiji, ki bodo avgusta letos?

Na ministrstvu se sklicujejo na epidemiološke razmere. Glede volitev v Gani so nam tako odgovorili, da slovenskih opazovalcev niso predlagali "predvsem zaradi tedaj izrazito nejasnih in negotovih epidemioloških razmer". Te medtem velike večine članic EU-ja niso odvrnile od sodelovanja. Tako kot Slovenija so se namreč za nesodelovanje v misiji v Gani odločile le še Irska, Portugalska in Grčija. V primeru misije v Zambiji, ki bo letos avgusta, naj bi bil razlog za nesodelovanje enak. Ministrstvo pravi, da poziv ni bil objavljen "zaradi ocene, da v covidnih okoliščinah ni potrebe po aktivnem sodelovanju v opazovanju volitev v Zambiji". Dodati je treba, da v opazovanju sicer ne bi sodelovalo ministrstvo oziroma Slovenija, temveč neodvisni opazovalci iz Slovenije v okviru misije Evropske komisije.

Pri tem na MZZ-ju sicer dodajajo, da odločitev o nesodelovanju slovenskih opazovalcev na misijah ni načelna, ampak da temelji na razmerah, vezanih na pandemijo. Tako so navedli, da so za opazovanje volitev v Etiopiji, ki so bile konec junija, opazovalce predlagali, a je EU misijo naknadno odpovedal. Prav tako epidemiološki pomisleki niso omejeni na misije Evropske komisije. "Zaradi nejasnih epidemičnih razmer v zadnjem letu tudi nismo napotovali javnih uslužbencev na misije opazovanja volitev OVSE-ja," so pojasnili na ministrstvu in dodali, da se "v trenutnih razmerah lahko predvideva izvedba razpisov za slovenske opazovalce za opazovalne misije, ki jih je za 2021 še napovedal EU".

Opazovalci nezadovoljni s pojasnili

Nekateri dolgoletni udeleženci misij iz Slovenije pa z odnosom in pojasnili MZZ-ja niso zadovoljni. Kot je za MMC dejal Nadim Burkan, ki je bil v zadnjih desetih letih večkrat opazovalec volitev, ga sklicevanje ministrstva na covid-19 ne prepriča. Sprašuje se, zakaj je MZZ objavil razpis za opazovalce za volitve v Etiopiji junija letos, ne pa tudi v Zambiji dva meseca pozneje. Poudaril je, da so vsi opazovalci zavarovani in večkrat testirani. Medtem, kot je sporočil, ministrstvo v komunikaciji z njimi kot razlog za neobjavo razpisa sploh ni navedlo epidemioloških razmer. Glede Zambije so jim po njegovih besedah sporočili zgolj, da ne vidijo potrebe po aktivnem sodelovanju v opazovanju volitev. Dodal je, da, kolikor ve, poleg Slovenije le Danska in Švica nista predlagali opazovalcev volitev v tej državi (v misijah Evropske komisije za opazovanje volitev sicer poleg članic EU-ja sodelujeta tudi Švica in Norveška, ki pa svoje opazovalce financirata sami).

"Prav ironično se mi zdi, da v svojih poročilih velikokrat pišemo o kršitvah človekovih pravic in političnega udejstvovanja, o pregonih novinarjev in kandidatov v času pred volitvami v državah, kjer je demokracija v povojih. Zdaj pa smo opazovalci sami predmet nekih nelogičnih, nekonsistentnih in netransparentnih potez našega ministrstva," je dejal. Tudi Eva Marn ne razume stališča MZZ-ja in mu prav tako očita pomanjkanje komunikacije.

Pravica, ne dolžnost

Slovenija, tako kot druge članice EU-ja, sicer ni dolžna predlagati opazovalcev volitev v misijah Evropske komisije, saj gre za pravico članic, in ne njihovo dolžnost. Glede nesodelovanja v misiji v Zambiji MZZ komisiji ni poslal pojasnila, a tega, kot pravi komisija, države članice tudi niso dolžne storiti. Eva Marn sicer priznava, da v predlaganje opazovalcev Slovenije "nihče ne more prisiliti, je pa to ustaljena praksa in je zaželeno". Po njenih besedah "gre tudi za ugled Slovenije". Od ministrstva si želi predvsem dialog, podrobnejša pojasnila in možnost, da bi skupaj razpravljali o tem vprašanju.

Na MZZ-ju kljub odločitvi o nesodelovanju v misijah v Gani in Zambiji izpostavljajo njihovo splošno vrednost. "Opazovanje volitev največkrat poteka v državah, kjer Slovenija nima svojih predstavništev, zato informacije s terena predstavljajo dodano vrednost," so sporočili. Poudariti je treba, da opazovalne misije v celoti financira Evropska komisija, tako da posamezna članica z njimi nima stroškov.