Sestanek o ekološko-ribolovni coni je napovedan, ni pa še znano, za kateri datum. Foto: European Community
Sestanek o ekološko-ribolovni coni je napovedan, ni pa še znano, za kateri datum. Foto: European Community
Na razpravo glede Piranskega zaliva in ERC-ja so pozorni tudi mednarodni strokovnjaki. Foto: RTV SLO
Rupel o ERC-ju

O datumu sestanka o zaščitni ekološko-ribolovni coni, ki bo potekal na visoki ravni, Drobnjak ni želel ugibati. Prav tako ni komentiral odprtih vprašanj Hrvaške s Slovenijo ali slovenske napovedi o oviranju pogajalskega procesa v primeru enostranske hrvaške razglasitve ERC-ja, saj je dejal, da bi rad omogočil dober rezultat pogovorov, ki potekajo na več ravneh. Drobnjak se v Bruslju sicer udeležuje razprave o o pristopnih pogajanjih Hrvaške z Unijo, ki jo organizira bruseljski inštitut European Policy Centre.

Slovenija, Italija in Hrvaška bi se morale sicer po mnenju Drobnjaka več ukvarjati z drugimi stvarmi, kakršne so denimo "zlate priložnosti za dobiček" in "tkanje prijateljstva".

Kot je znano, je minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel Hrvaško pred kratkim opozoril, da ima vztrajanje pri ERC-ju lahko negativne posledice za vstop Hrvaške v EU, našo sosedo pa je opozoril tudi evropski komisar za širitev Olli Rehn.

Hrvaška na polovici maratona
Vprašanj o ERC-ju ni želel komentirati niti predstavnik Evropske komisije Christian Danielsson, ki je sicer dejal, da je hrvaška "na polovici maratona" in prav na tej točki je pot v Unijo po njegovem najtežja.

Sporen odnos do haaškega sodišča
Na reševanje vprašanj med državama je sicer opozoril vodja oddelka za Balkan z nemškega inštituta za mednarodne in varnostne zadeve Franz-Lothar Altmann. Ta bi po njegovem morala biti rešena pred vstopom Hrvatov v Unijo. Altmann je sicer kot problematično točko v pogajanjih izpostavil še lokalno dojemanje delovanja Mednarodnega sodišča v Haagu, saj naj bi bilo javno mnenje temu sovražno.

Rupel se je slovenskega izhoda na morje dotaknil v spletnem dnevniku
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je v svojem spletnem dnevniku zapisal, da so Slovenci svojo upravičenost do neposrednega izhoda na odprto morje v nekdanjo skupno državo Jugoslavijo prenesli iz Italije. Po drugi svetovni vojni sta namreč Italija in Jugoslavija zamenjali obalo severno od Trsta za obalo južno od Trsta. Glede na to bi bil paradoks, če bi se morala Slovenija zdaj za pravico, ki jo je zanjo od Italije prevzela Jugoslavija, pogajati s Hrvaško, je končal Rupel.

Rupel o ERC-ju