Von der Leyen je evropskim poslancem najprej predstavila svoje načrte in vizijo za prihodnje petletno obdobje.

Kot je povedala, se bo osredinila na vzpostavitev "prave evropske obrambne unije" in začela obrambne projekte, vključno z evropskim zračnim ščitom. "Predlagali bomo številne obrambne projekte skupnega evropskega interesa, začenši z evropskim zračnim ščitom in kibernetsko obrambo," je dejala.

Glede migracijske politike je napovedala prenovo upravljanja meja skupaj s krepitvijo Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Europola. Med predlogi bo potrojitev pripadnikov evropskih mejnih in obalnih straž na 30.000 ter podvojitev osebja Europola.

"Ne bomo pokazali strpnosti do tistih, ki ogrožajo varnost naših meja in naših državljanov s hibridnimi napadi," je von der Leyen zapisala v dokumentu.

Povedala je, da se ne bo odpovedala zeleni politiki in bo predlagala nove podnebne ukrepe, med katerimi je načrt za čisto industrijo, pa tudi konec odvisnosti od ruskih fosilnih goriv.

O obisku madžarskega premierja Viktorja Orbana v Moskvi je dejala, da je bila to misija popuščanja, ob tem pa vnovič zagotovila, da bo Evropska unija stala ob strani Ukrajini, dokler bo to potrebno, čeprav po njenih besedah nekateri v Evropi "igrajo skupaj" z Rusijo.

"Ukrajini moramo dati vse, kar potrebuje, da se upre in izide kot zmagovalka," je dejala.

O njenem vnovičnem imenovanju bo Evropski parlament odločal ob 13. uri, izidi pa bodo predvidoma znani okoli 15. ure.

Negotov izid glasovanja

Politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in demokratov (S & D) ter liberalcev (Renew), ki sestavljajo neformalno koalicijo, imajo v Evropskem parlamentu 401 poslanca, vendar ni pričakovati, da bi jo podprli čisto vsi člani teh treh skupin.

Ker v nobeni politični skupini glede podpore ni enotnosti, je izid glasovanja negotov. Če kandidatka danes ne bi dobila potrebnih 361 glasov, bi morali voditelji držav članic v mesecu dni predlagati novega kandidata.

Ursula von der Leyen je podporo skušala pridobiti v pogovorih tudi z drugimi političnimi skupinami, danes pa bi lahko računala na podporo dela poslancev Zelenih pa tudi Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). O podpori se je sicer pogovarjala z vsemi, razen s skrajno desnimi Domoljubi za Evropo in Evropo suverenih narodov.

Tudi to, kako bodo glasovali slovenski evroposlanci, še ni popolnoma jasno. Podporo Ursuli von der Leyen je jasno napovedal le Matej Tonin (EPP/NSi), odrekli so jo Matjaž Nemec (S&D/SD), Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna) in Zala Tomašič (EPP/SDS). Trije evroposlanci iz vrst SDS-a – Romana Tomc, Milan Zver in Branko Grims – se glede podpore doslej niso jasno opredelili, po navedbah Zale Tomašič pa naj bi poslanci SDS-a glasovali proti.

Da glede podpore še nista odločena, sta v sredo zatrdila Irena Joveva in Marjan Šarec (oba Renew/Svoboda), ki pa med drugim poudarjata, da je pri sprejemanju odločitve na mestu tudi vprašanje, kakšne so možne alternative kandidatki.

Prebilič je dejal, da ga moti to, da je Evropski parlament še enkrat pritisnjen ob zid, da mora glasovati o tem, kar so se nekateri že dogovorili. "Mislim, da je to napačen pristop. Če že potrebujejo naše soglasje, potem bi bilo prav, da bi bili vsaj vključeni v neki dialog že pred tem," je dejal.

"Ni mi posredno ali neposredno sploh povedala, da išče podporo," je dejal Joveva, ki se je z Ursulo von der Leyen pogovarjala tudi na štiri oči.