Mejra Festić. Višina prispevka še ni znana, čaka se na obremenitvene teste.

Sklad je Evropska unija ustanovila zato, da denarja za reševanje bank ne bi več prispevali davkoplačevalci, temveč banke same. Če bi kdaj v prihodnosti katera zašla v težave, bi se denar za reševanje črpal iz sklada.

V sklad, del bančne unije v uvajanju, bodo prispevale sistemske banke. V slovenskem primeru gre za NLB, NKBM in SID-banko, je ob robu neuradlnega zasedanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank v Atenah naštela viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festič.

Višina prispevka vsake banke še ni določena in bo del pogajanj, Fesićeva ugotavlja, da znesek za slovenske banke ne bo breme.

Zadovoljstvo z napredkom
Na sestanku so sicer predstavniki držav članic pregledali dozdajšnji napredek pri postavljanju prvega in drugega stebra bančne unije. To sta enotni nadzorni mehanizem in enotni mehanizem za reševanje bank, ki vključuje tako enotni odbor kot že omenjeni sklad. V razpravi so prevladovale pohvale za dozdajšnje opravljeno delo.

Nov pregled sistemskih bank
Pravkar potekajoči pregled evropskih sistemskih bank, v katerega so vključeni NLB, NKBM in SID- banka, bo podlaga za začetek delovanja enotnega nadzornega mehanizma jeseni letos. Pregled je dvodelen. Izid prvega dela, skrbnega pregleda aktive, se pričakuje do poletja, celotna vaja, skupaj z obremenitvenimi testi, pa bo predvidoma končana oktobra, je napovedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko.
Evropski pregled bo osvetlil kapitalske potrebe evropskih bank. Slovenija si prizadeva, da bi se pri tem čim bolj upošteval lanski pregled slovenskih bank.

Višina prispevka in kapitalska tveganja
O višini prispevkov posameznih bank je v tej fazi še prezgodaj govoriti, ker se izvedbeni akt še pripravlja, velja pa osnovno načelo, da bo višina prispevka banke odvisna od tveganj, je pojasnil Mavko. Tudi Festićeva je povedala, da je to vprašanje še odprto, saj pogajanja o metodologiji izračuna prispevkov še potekajo. Ob tem je spomnila, da se meri na odstotek zajamčenih depozitov, ki pa za banke po njenih besedah ne pomeni obremenitve.

Sklad, ki ga predvidevajo nova evropska bančna pravila, tako po njenih besedah ne bo breme za slovenske banke. "To ne pomeni za banko nobene dodatne omejitve, banke imajo dovolj manevrskega prostora tudi za plačevanje teh prispevkov," je pojasnila.

Glede na evropsko metodologijo je poleg prej omenjenih treh slovenskih bank mogoča tudi vključitev še katere dodatne, je napovedal Mavko.

Evropska pravila predvidevajo tudi vzpostavitev nacionalnih skladov, kamor se bodo stekali prispevki vseh bank. Tudi v tem primeru višina prispevkov po Mavkovih besedah še ni dorečena.

Za nesistemske banke ničesar iz sklada
Festićeva je še pojasnila, da bodo pristojnosti Banke Slovenije v primeru nesistemskih bank, ki ne bodo v enotnih evropskih mehanizmih nadzora in reševanja, ostale enake kot doslej. Ob morebitnem reševanju teh bank sicer ne bo mogoče uporabiti sredstev iz enotnega sklada.

Enotni sklad za reševanje bo vzpostavljen z medvladnim sporazumom, ki bo predvidoma podpisan maja. Enotni mehanizem za reševanje pa mora potrditi še Evropski parlament na aprilskem plenarnem zasedanju.

Mogoča združitev treh slovenskih manjših bank
V sklopu prizadevanj za utrditev slovenskega bančnega sistema se sicer pričakuje združitev treh slovenskih bank: Abanke, Banke Celje in Gorenjske banke. Viceguvernerka tega vprašanja ni želela podrobno komentirati.

Na vprašanje, kdaj se lahko pričakuje odločitev, je odgovorila, da so na splošno združevanja bank eden od mehanizmov krepitve finančne stabilnosti, a da bo treba še počakati na odločitev, ki bo temeljila na objektivnih in racionalnih merilih, ki bodo povečali stabilnost vseh teh bank.

Neuradno je bilo v Atenah mogoče izvedeti, da je bilo med udeleženci neuradnega zasedanja precejšnje zanimanje za to, kdaj bo v sklopu privatizacije objavljen razpis za zbiranje ponudb za NKBM. Ta se pričakuje do konca tega meseca.

Sicer pa je viceguvernerka izpostavila še razpravo o izboljšanju dostopa malih in srednje velikih podjetij do kapitalskega trga, konkretno predloga za ustanovitev panevropskega sklada tveganega kapitala in za uvedbo kreditnega registra za ta podjetja.