Kolegij je samo potrdil predlog predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, ki je predlagal tožbo proti državam članicam, ker za 45.000 uradnikov EU-ja niso odobrile predvidenega 3,7-odstotnega zvišanja plač. Pred božičem so se članice dogovorile, da se plače evrokratom zvišajo za 1,85 odstotka in že takrat jih je Bruselj opozoril, da se bo moral zaradi tega spor reševati na sodišču.

Tiskovna predstavnica komisije Pia Ahrenkilde Hansen je potrdila, da je odločitev o predložitvi primera sodišču 27 članov komisije sprejelo soglasno, o stroških postopka pred sodiščem pa ni želela ugibati, vendar je povedala, da je komisija zaprosila za hitro obravnavo primera, saj bi se ta lahko vlekel več let.

Kriza in zakon ne gresta skupaj
Države članice niso odobrile polnega zvišanja zaradi gospodarske krize, toda Evropska komisija na drugi strani vztraja pri spoštovanju zakona. Zvišanje plač je po mnenju komisije izračunano na podlagi "objektivne metode", ki upošteva evolucijo plač v javnem sektorju v osmih državah članicah Unije - Veliki Britaniji, Nemčiji, Belgiji, Španiji, Franciji, Italiji, Nizozemski in Luksemburgu.

A nasprotniki zvišanja plač menijo, da je metoda zastarela, saj ne upošteva širitve EU-ja niti hudih gospodarskih razmer, zaradi katerih so države članice v svojih upravah uvedle stroge ukrepe in zniževale plače - tudi po navodilih iz Bruslja.

Med nasprotniki zvišanja plač je tudi Slovenija in slovenski premier Borut Pahor je poudaril, da se ne sme zgoditi, da bi nacionalne birokracije krčile svoje stroške, evropska birokracija pa tega ne bi upoštevala.