Kot je povedal pred srečanjem s predsednikom evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, želimo pokazati, da so se odločili pravilno in bodo zato že ta četrtek na vladni seji sprožili postopke za to, da bo stvar narejena tako, kot pričakuje Evropska komisija. Premier je dodal, da so se zelo trudili, da bi prepričali večino in da je na koncu glede dodelitve sedeža agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev to tudi uspelo.

Pahor: EU ne sme pozabiti na BiH
Pahor je na konferenci v Bruslju opozoril, da si EU po Hrvaški in Islandiji ne sme privoščiti širitvenega premora. Kot je pojasnil, bo Evropska unija čez tri leta verjetno imela 29 članic, nato pa bi se lahko zgodilo, da bo premor in premislek o nadaljnji širitvi. "To je napačen pristop," je ocenil predsednik slovenske vlade. Poudaril je, da Evropska unija predvsem ne sme pozabiti na BiH, ob tem pa spomnil na odpravo vizumov, v katero BiH ni bila zajeta. "Nihče si tam ne želi konflikta, a to se bo zgodilo, če evropska in mednarodna skupnost ne bosta imeli enotne politike do BiH-a," je opozoril. Poudaril je, da EU in ZDA ne moreta kar tako v BiH in zgolj obvestiti tamkajšnji politični vrh o prihodnosti države, temveč morajo tja in govoriti z njimi, nato skupaj poiskati končne rešitve.

V govoru je Pahor države Balkana pozval, naj z rešitvijo odprtih vprašanj ne čakajo na zadnji trenutek. Tukaj je arbitražni sporazum izpostavil kot dokaz, da so velike težave rešljive. Obenem je še spomnil na značaj Balkana: "Preveč emocij je v zraku. Odgovornost politike je, da je pozorna na te emocije. Brez njih ni mogoče živeti, a treba jih je postaviti v racionalen okvir," je dejal.

Na konferenci predstavniki celega Balkana
Na dopoldanski konferenci z naslovom Novo obdobje na Balkanu, ki jo je pripravila organizacija Friends of Europe, je Pahor govoril v prvem delu, ki je bil posvečen prihodnosti Balkana v prihodnjem desetletju. Glavne teme so bile še krepitev odgovornosti, spodbujanje regionalnega sodelovanja in krepitev lokalnih zmogljivosti ter priložnosti Zahodnega Balkana med gospodarsko krizo, o čemer so govorili še evropski komisar za širitev Olli Rehn, makedonski premier Nikola Gruevski, črnogorski premier Milo Đukanović, slovaški premier Miroslav Lajčak in vodja hrvaških pogajalcev Vladimir Drobnjak.

Gruevski se je z grškimi udeleženci zapletel v pogovor glede makedonsko-grškega spora, ki pa je na splošno bil glavna tema na konferenci. V spor se je zapletel celo moderator, Nikolas Tzifakis, kaj je vzbudilo veliko neodobravanja med udeleženci.