Voditelji članic EU-ja po dolgi in burni razpravi v Bruslju niso odobrili začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Sprejeli niso nobenih sklepov, ker se o njih niso mogli dogovoriti.

Juncker je izjavil, da je zelo razočaran nad izidom razprave na vrhu EU-ja. Voditelji so namreč sklenili, da se bo Unija k temu vprašanju vrnila do zagrebškega vrha o Zahodnem Balkanu, ki je predviden maja.

Večina članic Unije je podpirala začetek pogajanj z obema državama. Zeleno luč za Severno Makedonijo je po neuradnih informacijah onemogočila le Francija, za Albanijo pa poleg nje še Nizozemska in Danska. Francoski predsednik Emmanuel Macron je nato dejal, da bi bilo odprtje pristopnih pogovorov le s Severno Makedonijo, ne pa tudi z Albanijo, "velika politična napaka".

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je obema državama sporočil: "Prosim, ne obupajte. Razumem frustracijo, saj ste opravili svoje delo, mi pa nismo. Niste vi krivi za novo preložitev. Niti najmanj ne dvomim, da boste nekega dne polnopravni člani."

Šarec: Nismo držali obljube

Slovenski premier Marjan Šarec je opozoril, da je priložnost zamujena in da je verodostojnost EU-ja v tem delu sveta omajana. V prihodnje bodo težave, ker te države ne bodo imele več zaupanja v Unijo, in vprašanje je, ali jih bomo spravili na evropsko pot, je poudaril. "Nismo držali obljube, zlasti do Severne Makedonije, ki je naredila vse, kar se je od nje zahtevalo, in še enkrat ponavljam, spremenila je tudi ime svoje države," je še spomnil Šarec. "Tam se lahko zgodijo nepredvidljive stvari," je opozoril.

Oglasil se je tudi italijanski premier Giuseppe Conte, ki se prav tako strinja, da je odločitev voditeljev napaka, zato bo Rim predlagal, da EU nove pogovore o širitvi povezave začne spet novembra.

Voditelji članic EU-ja po dolgi in burni razpravi v Bruslju niso odobrili začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Sprejeli niso nobenih sklepov, ker se o njih niso mogli dogovoriti.

Med razpravo je zakrožil osnutek sklepov, po katerem naj bi odločitev preložili na pomlad naslednje leto, in sicer naj bi jo sprejeli do vrha o Zahodnem Balkanu, ki je predviden maja v Zagrebu. Evropska komisija pa naj bi do januarja prihodnje leto predlagala reformo širitvenega procesa.

Vendar pa po neuradnih navedbah velika večina članic, ki se je zavzemala za zeleno luč za obe državi, ni želela podpreti takšnih sklepov, saj je menila, da je bolje nič kot takšni sklepi.