Medtem ko je v minulih dneh sprejela nekaj ukrepov za večjo preglednost, pa za poenotenje davčnih sistemov ni politične volje.

V spletnem velikanu Amazon sicer trdijo, da pri spremembi politike plačevanja davkov ne gre za pritisk Bruslja, ampak izvajanje strategije izpred dveh let. Do afere so večino svoje prodaje prijavljali prek podružnice v davčno ugodnem Luksemburgu, zdaj pa so začeli posle, opravljene na njihovih trgih, prijavljati tudi v Londonu, Berlinu, Madridu in Rimu.

Evropska komisija med tem vseeno nadaljuje preiskavo zoper Amazon, države članice pa s potrjevanjem predloga o obvezni medsebojni izmenjavi podatkov o davčnih dogovorih, znanih iz afere LuxLeaks. K večji preglednosti pri posameznikih naj bi tako prispeval tudi te dni podpisan sporazum med EU-jem in Švico o avtomatski izmenjavi podatkov o bančnih računih po letu 2018. Podobne sporazume unija načrtuje z Liechtensteinom, San Marinom in Monakom.

Tudi na davčnem področju se obetajo koristi od novih pravil zoper pranje denarja. Članice bodo namreč morale v dveh letih vzpostaviti centralne registre lastnikov podjetij, tako da bodo organi pregona, novinarji, nevladne organizacije in druga zainteresirana javnost lahko preverila, kateri posamezniki so dejanski lastniki podjetij in skladov, in to vse do konca lastniških verig.

A če je pri preglednosti vsaj nekaj napredka, za davčno harmonizacijo ni politične volje. Ideje, da bi določili enotno minimalno stopnjo za obdavčitev dohodkov podjetij po vsej Evropi, so v parlamentu in v komisiji označili kot nerealistične in preuranjene. Bo pa komisija v kratkem oživila predlog za skupno konsolidirano davčno osnovo. Med odprtimi vprašanji med drugim ostaja, kako bi si članice razdelile davčne prihodke od podjetij, ki delujejo v več članicah in ali naj bi bil ta koncept obvezen.

Erika Štular, Radio Slovenija, Bruselj